Confronta annuncio con traduzione

Altre traduzioni:

Chi era “Abedam” - L’Amministrazione di Dio [Jakob Lorber]- Dibattito)

Questo è un problema che è difficile farvelo comprendere, perché si tratta di procedimenti che si sono svolti sulla Terra in un tempo in cui esisteva il legame degli uomini sulla Terra con Me ancora molto di più che nel tempo attuale, perché per l’ammaestramento degli uomini dimoravano fra loro molti spiriti di Luce e d’amore, in parte anche incorporati come uomo ed in parte discendevano direttamente dall’Alto, comunque con abito spirituale, ma visibili agli uomini come esistenti pure corporalmente, che però si soffermavano sempre solo per breve tempo sulla Terra per fortificare gli uomini e far divampare in loro l’amore per Me, loro Dio e Padre dall’Eternità. Tutti questi esseri di Luce erano irradiati dalla Forza del Mio Amore; quindi avevano in ultramisura Luce e Forza e le irradiavano anche sui prossimi, affinché questi li riconoscevano come qualcosa di sopranaturale ed erano beati di poter dimorare nella loro vicinanza. Lo stato spirituale degli uomini in quel tempo era comunque pure così discorde come ora, perché il peso del peccato primordiale li teneva ancora al suolo, che durante la loro vita terrena dovevano comunque maturare fino al punto, che dopo la loro morte non entravano nel Regno degli spiriti inferiori, ma potevano essere accolti nell’inferno antistante, che quindi durante la vita terrena conducevano un cammino di vita nel timore di Dio e per questo veniva loro anche dato l’Aiuto in ogni modo. Perciò inviavo in mezzo agli uomini sempre di nuovo esseri di Luce, cioè spiriti primordiali non caduti, che li istruivano e portavano loro conoscenza della Mia Volontà. E coloro che ora adempivano la Mia Volontà, risvegliavano anche in sé l’amore per il loro Dio e Creatore e l’amore Mi attirava anche come l’Eterno Amore. Io Stesso però non Ero un Essere immaginabile per gli uomini come “Amore”, ma Mi potevano sentire; la Mia Parola risuonava a coloro che avevano risvegliato in sé l’amore e quindi Mi potevano sentire a volte anche i padri primordiali, quando era necessario che a loro dovessero essere comunicati consigli sulla loro conduzione di vita. Ed allora discendevano anche esseri di Luce sulla Terra che assumevano una forma umana ed attraverso i quali Io, come il Padre, come l’Eterno Amore, potevo manifestare Me Stesso. Quindi questa Mia Presenza sulla Terra non era una “Divenuta Uomo”, non era una “incorporazione” del Mio Essere Ur in un uomo, ma era e rimaneva sempre soltanto un procedimento puramente spirituale, che l’Eterno Amore, il “Genitore” di tutti gli esseri creati, Si rivelava temporaneamente in una forma spirituale visibile agli uomini, cioè che potevano sentire la Sua Parola, oppure anche: che questi esseri di Luce lasciavano parlare in sé l’Amore, che la Parola che ha la sua Origine in Me, Si esprimeva udibilmente agli uomini attraverso esseri spirituali colmi d’amore. Il “Padre” parlava quindi agli uomini, come anche ora procede da Me la Corrente di Forza dell’Amore, che ricevono e conducono oltre altissimi esseri della Luce, soltanto che quegli esseri di Luce discendevano sulla Terra e si rendevano visibili agli uomini mediante la loro volontà e la loro Forza, dato che per loro era tutto possibile come per Me, perché stavano nella Mia Volontà ed erano sempre soltanto esecutori della Mia Volontà. E questi esseri non rimanevano nemmeno visibili agli uomini, mentre Gesù, nel Quale Mi Sono incorporato come Uomo, Era visibile a tutti sulla Terra e lo E’ anche rimasto fino alla Sua morte ed anche dopo la Sua morte E’ e Rimane l’Essere Che E’ diventato per tutte le Mie creature il Dio visibile. Questo Atto della “Divenuta Uomo di Dio” in Gesù è e rimane unico, benché dapprima Io Stesso come l’Eterno Amore Sono Stato sovente presente per gli uomini, ma dato che l’umanità stava ancora sotto il peso del peccato primordiale, non potevo incorporarMi in nessuna forma, ma ho scelto per Me una forma dalla Mia Volontà, che però poteva sempre soltanto essere l’abito spirituale di un altissimo essere di Luce, mentre l’Uomo Gesù E’ venuto nel mondo senza peccato primordiale ed ha spiritualizzato del tutto il Suo Corpo umano attraverso Amore e sofferenza e perciò poteva diventare per Me la Dimora in modo che si possa parlare di una “Incorporazione”, di una Manifestazione del Mio Spirito d’Amore in Gesù, della “Divenuta Uomo di Dio”. Il Padre parlava bensì da quegli alti esseri che scendevano ai primi uomini, perché questi esseri riferivano sempre soltanto la Mia Parola che ricevevano direttamente da Me attraverso l’Irradiazione d’Amore e quindi da loro parlava il Padre, come ancora oggi parlo Io Stesso attraverso uno strumento scelto da Me, la cui colpa primordiale è estinta tramite l’Opera di Redenzione di Gesù, che però non è comunque da considerare come Dio, come il Padre Stesso. Comprendetelo, che la Parola Sono Io Stesso e dato che la Parola testimonia anche sempre del Padre, ma l’involucro attraverso il quale risuona la Parola, sarà sempre solo un “mediatore” del Padre al figlio Suo, mentre invece l’Uomo Gesù attraverso la Sua Opera di Redenzione e come purissimo Spirito Ur, poteva accogliere Me Stesso in tutta la pienezza, perché ora Mi potevano anche contemplare gli uomini “redenti”, mentre dapprima per le creature non redenti era impossibile una contemplazione di Me Stesso. Volevo sempre soltanto aiutare coloro i cui cuori erano volenterosi di amare, che raggiungessero almeno il grado sulla Terra, che potessero entrare nel Regno antistante, dove rimanevano intanto fino all’Opera di Redenzione di Gesù ed Io li potevo portare con Me nel Regno di Luce e della Beatitudine dopo la Mia morte sulla Croce. In Gesù Io Stesso Sono diventato Uomo, perché Gesù aveva un Involucro visibile che Egli Stesso però ha spiritualizzato, ma che doveva rimanere visibile per le Mie creature, per poter contemplare Me nel Mio Regno. E così accontentatevi con questa Spiegazione, che il Mio Amore di Padre dimorava bensì sempre fra gli uomini, dove questi si formavano in modo che non mettevo più a rischio la loro esistenza con il Mio Amore; ma questo Mio Amore Era sempre tenuto nei limiti in quelle forme che celavano bensì la Mia Sostanza Ur, perché loro stessi erano esseri spirituali che Mi appartenevano e che si rendevano solo limitatamente visibili agli uomini, come questo era la Mia Volontà. Ma portavano agli uomini la dimostrazione di Me Stesso, portavano loro la Mia Parola, ma la Parola non Era ancora diventata Carne, cosa che è avvenuto solamente in Gesù, nel Quale Io Stesso ho compiuto l’Opera di Redenzione per liberare gli uomini dal peccato e dalla morte.

Amen

Traduttore
Tradotto da: Ingrid Wunderlich

KDO JE BIL »ABEDAM«.... (J. Lorber »BOŽJE GOSPODARJENJE« - Razprava)....

To je problem, katerega vam je težko približati, da vam bo razumljiv, ker so to dogodki, ki so se zgodili na Zemlji v času, v katerem je bila veza ljudi na Zemlji z Menoj še veliko večja, kot pa je v sedanjem času, ker so zaradi poučevanja ljudi med njimi prebivali mnogi svetlobni in ljubeznivi duhovi, del katerih je bilo utelešenih kot človeška bitja, del pa se jih je spuščalo direktno iz višin, resda v duhovni obleki, vendar pa vidni ljudem in tudi telesno prisotni.... kateri so se torej zadrževali na Zemlji, vedno samo za kratek čas, da bi okrepili ljudi in v njih razplamteli Ljubezen do Mene, njihovega Boga in Očeta večnosti.... Vsa ta svetlobna bitja so bila prosvetljena z močjo Moje Ljubezni, zaradi česar so posedovali ogromno svetlobe in moči, da so ravno tako skladno s tem sevali na bližnje, tako da so jih oni prepoznavali kot nekaj nadnaravnega in so bili blagoslovljeni, da lahko prebivajo v njihovi bližini. Duhovno stanje ljudi je bilo v tem času ravno tako kot sedaj razdvojeno (bilo so na dveh različnih straneh), ker jih je breme prvobitnega greha še vedno držalo na tleh, tako da so vedno znova podlegli nižjim strastem (nagonu), čeprav pa bi ravno tako v času njihovega zemeljskega življenja lahko dozoreli do te mere, da po njihovi smrti ne bi prišli do kraljestva nižjih duhov, ampak bi lahko ostali pred peklom.... če bi tako oni v času zemeljskega življenja živeli neko bogaboječe življenje, da bi jim bila na ta način tudi v vsakem pogledu ponujena pomoč. Zato Sem Jaz med ljudi vedno znova pošiljal svetlobna bitja.... se pravi ne-padle prvobitne duhove.... da bi jih poučevali in jim usmerili pozornost na Mojo voljo. In tisti, ki so potem izpolnjevali Mojo voljo, so v sebi ravno tako prebujali Ljubezen do njihovega Boga in Stvarnika; Ljubezen pa je obenem tudi pritegnila Mene, kot večno Ljubezen. Torej Jaz Sam, kot »Ljubezen«, nisem bil Bitje, ki bi bilo lahko ljudem zamisljivo. Vendar so Me lahko slišali; Moja Beseda je odzvanjala v tistih, ki so v sebi prebudili Ljubezen, tako da so Me včasih lahko slišali tudi praočetje, ko je bilo to potrebno, da so jim bili dani nasveti o tem, kako živeti življenje. Ravno tako pa so se na Zemljo spuščala svetlobna bitja, ki so imela človeško obliko in preko katerih Sem se Jaz kot Oče.... kot večna Ljubezen.... lahko izrazil.... Torej ta Moja prisotnost na Zemlji ni bila »učlovečenje«, ni bila »utelešenje Mojega Izvornega Bitja v nekem človeku«.... ampak je to bil in bo tudi vedno ostal nek povsem duhovni proces, v katerem večna Ljubezen.... »Starš« vseh ustvarjenih bitij.... Sebe razodeva ljudem v neki duhovni obliki, katera je začasno vidna ljudem oz. v kateri so ljudje lahko slišali Njegovo Besedo, ali pa tudi: v kateri so ta svetlobna bitja dovolila, da v/iz njih govori Ljubezen.... v kateri Beseda, ki ima svoje izhodišče v Meni, preko duhovnih bitij izpolnjenih z Ljubeznijo, Sebe slišno izraža ljudem.... »Oče« je na ta način govoril ljudem, kakor tudi sedaj iz Mene teče tok Ljubezenske moči, katero prejemajo in posredujejo najvišja svetlobna bitja.... samo da so se ta svetlobna bitja spuščala na Zemljo in se preko svoje volje in svoje moči pojavljala vidna ljudem, ker je bilo njim, kakor tudi Meni vse mogoče, ker so bili v Moji volji in so bili vedno le izvrševalci Moje volje. Vendar pa ta bitja ljudem niso ostajala vidna.... medtem ko je bil Jezus, v Katerem Sem se Jaz utelesil kot človek, viden vsem na Zemlji, kakor je to tudi ostal vse do Svoje smrti, in tudi po Njegovi smrti je ter ostaja Bitje, Ki je za vse Moje stvaritve postal vidni Bog. To delo »učlovečenja Boga« v Jezusu je in tudi ostaja edinstveno, četudi Sem bil pred tem Jaz, kot večna Ljubezen, pogosto prisoten pri ljudeh. Ker pa je bilo človeštvo še naprej pod bremenom prvobitnega greha, se Jaz nisem mogel utelesiti v nobeni obliki. Vendar pa Sem za Sebe izbral neko formo po Moji volji, katera pa je bila vedno lahko samo duhovna obleka nekega od najvišjih svetlobnih bitij.... medtem ko je človek Jezus prišel na svet brez prvobitnega greha in je preko Ljubezni ter trpljenja popolnoma poduhovil Svoje človeško telo, da je tako lahko postal bivališče za Mene; da se na ta način lahko govori o »utelešenju«, o manifestaciji Mojega Duha Ljubezni v Jezusu.... o »učlovečenju Boga«. Oče je z veseljem govoril iz tistih visokih bitij, ki so preko sevanja Ljubezni prejemala neposredno od Mene, in zato je Oče govoril preko njih, kakor tudi danes Jaz Sam govorim preko od Mene izbranega orodja, iz katerega je preko Jezusovega dela Odrešenja odstranjen prvobitni greh.... katerega pa torej ni potrebno smatrati, da je Bog, Sam Oče.... Razumite to, da sem Jaz Sam Beseda.... in da Beseda ravno tako vedno pričuje o Očetu, da pa bo ovoj (vidna forma), preko katerega se sliši Beseda, vedno samo »posrednik« med Očetom in Njegovim otrokom.... medtem ko je človek Jezus, preko Njegovega dela Odrešenja in kot najčistejši prvobitni duh, lahko sprejel Mene v vsej polnosti, ker so Me sedaj lahko videli tudi »(od)rešeni« ljudje.... medtem ko je bilo prej za še neodrešene stvaritve nemogoče, da gledajo Mene Samega. Vedno Sem želel samo pomagati tistim, katerih srca so bila voljna ljubiti in ki so na Zemlji dosegli vsaj stopnjo, da lahko ostanejo pred peklom, kjer pa so najprej ostali do Jezusovega dela Odrešenja. Sedaj pa Sem jih Jaz po Moji smrti na Križu lahko prenesel v kraljestvo svetlobe in blaženosti.... Jaz Sem v Jezusu postal človek, ker je imel Jezus vidni ovoj (telo), katerega pa je On Sam poduhovil in kateri je moral biti viden za Moje stvaritve, da bi Me v Mojem kraljestvu lahko gledale.... In tako naj vam bo dovolj ta razlaga, da je Moja Očetovska Ljubezen dejansko vedno prebivala med ljudmi, kjer so se oni oblikovali na način, da Jaz z Mojo Ljubeznijo nisem ogrožal njihovega obstoja. Ta Moja Ljubezen pa se je vedno izražala znotraj meja v tistih formah, katere so dejansko zakrivale Mojo prvobitno substanco (Ljubezen), ker so bili oni sami duhovna bitja, katera so Mi pripadala, katera pa so se samo omejeno vidno pokazala ljudem, kakor je bila to Moja volja.... Ljudem so nosili dokaz (pričevanje) o Meni Samemu.... nosili so jim Mojo Besedo.... vendar pa Sama Beseda ni postala Telo.... to se je zgodilo šele v Jezusu, v Katerem Sem Jaz Sam naredil delo Odrešenja, da bi ljudi osvobodil od greha in smrti.

AMEN

»Abedam« je bil torej eden izmed tistih svetlobnih bitij, ki je v »duhovni obleki« prebival med prvimi generacijami ljudi na Zemlji. O teh dogodkih je zapisano v Lorberjevem »Božjem gospodarjenju«.

Traduttore
Tradotto da: Lorens Novosel