Confronta annuncio con traduzione

Altre traduzioni:

Lo stato di responsabilità dell’uomo – Cuori aperti

Siete passati attraverso innumerevoli stazioni. Guardate indietro su una via di sviluppo di infinita durata, di una spanna di tempo, per cui vi manca ogni misura, perché non siete in grado di afferrare degli spazi di tempo così infiniti. Ma li avete già dietro di voi, altrimenti non sareste su questa Terra. Uno sguardo indietro al tempo passato vi renderebbe più comprensibile l’importanza della vostra vita terrena, ma questo non servirebbe alla vostra anima, che percorrerebbe la sua via terrena soltanto ancora nella paura, se possedesse la facoltà della reminescenza e si rendesse conto degli infiniti tormenti, che ha già dovuto soffrire nella spanna di tempo del suo sviluppo verso l’Alto. Ciononostante il fatto non si può negare, che avete dovuto vivere un tale spazio di tempo infinitamente lungo dello sviluppo e che questo spazio di tempo ora ha quasi raggiunto il suo limite. Ma l’ultimo lo decidete voi stessi. E questo è la cosa più grave del vostro percorso terreno, che potete preparare una fine ad uno stato di tormento che dura tempi eterni oppure lo potete prolungare di nuovo all’infinito, che voi stessi quindi formate l’ulteriore destino durante il tempo della vostra vita terrena. Per tempi eterni non potevate essere chiamati alla responsabilità, perché per tempi eterni dovevate muovervi secondo la Volontà divina. Eravate sotto la legge dell’obbligo, eravate sottoposti alla Legge dell’Ordine divino e dovevate agire secondo la Volontà di Dio. Ed in questo stato dell’obbligo siete saliti in alto, di nuovo al grado in cui ha potuto svolgersi l’incorporazione come uomo. Ma ora la vostra vita non è più libera da responsabilità, perché voi stessi decidete il decorso ed il successo tramite la vostra libera volontà. E questo tempo è solo molto breve, ma potrebbe essere vissuto da ogni uomo secondo lo scopo, per procurargli la perfezione più alta possibile, perché per questo ha a disposizione tutti i mezzi. Non viene preteso niente di impossibile da lui, ma viene aiutato in ogni modo, in ogni modo viene tenuto conto della sua debolezza ed imperfezione, in modo che è possibile una maturazione della sua anima nella libera volontà. Ma da lui viene chiesto l’auto superamento. Dall’uomo viene preteso un proprio apporto, che nessun prossimo o nessun essere di Luce può fare per lui, altrimenti non esisterebbe più nessuna anima non salvata sulla Terra, perché l’amore di quegli esseri avrebbe già salvato tutto ciò che è ancora infelice. Ma l’ultimo perfezionamento deve compierlo l’uomo stesso. E lo può anche fare, perché l’Amore di Dio è così grande, che riversa delle Grazie immeritate su tutte le Sue creature, solo per riportarli di nuovo nella Casa del Padre, per conquistarli per Sé e di strapparli all’avversario, che li ha tenuti prigionieri per tempi infiniti. Ma l’ultragrande Amore di Dio non può agire contro la Legge, deve, per poter essere efficace, trovare dei cuori aperti, in cui possa entrare senza ostacolo. Ed ogni uomo deve provvedere da sé stesso all’apertura del cuore, la libera volontà deve diventare attiva, l’uomo deve desiderare coscientemente Dio e la Sua Irradiazione d’Amore, allora si apre anche volontariamente alla Corrente divina della Forza d’Amore, ed allora non può esserci altro che una salita in Alto, da Dio, perché l’Amore di Dio ha questa Forza, che attira a Sé tutto ciò che non si ribella. Soltanto nel tempo molto breve di vita terrena l’uomo deve compiere il ritorno da Dio, deve eliminare la resistenza, l’uomo deve superare sé stesso, che all’inizio dell’incorporazione si trova ancora nella resistenza ed in ciò ha un forte sostegno nell’avversario di Dio, che fa di tutto, per fortificare ancora questa resistenza. E la resistenza consiste nel fatto che l’uomo cura l’amor proprio, che contraddice totalmente l’Amore di Dio e che è proprio come una porta chiusa che non fa passare nulla. L’amor proprio crede di bastare a sé stesso, e con ciò dimostra soltanto l’arroganza dell’uomo, che è parte dell’avversario di Dio. Ma l’umiltà riconosce il suo Signore e Dio, un cuore umile chiede Grazia e spalanca la porta del cuore, per far passare Colui, Che vorrebbe donargli il Suo Amore. Quindi nella vita terrena si tratta solo del fatto che l’uomo rinunci alla sua resistenza, che lo incatena irrevocabilmente all’avversario di Dio, si tratta del fatto che la sua libera volontà cerchi il suo Dio e Padre e chiede a Lui la Grazia. Allora la riceverà in abbondanza, ed il suo percorso terreno non sarà invano, perché gli affluirà ultraricco l’Amore divino. E dato che l’Amore è Luce e Forza, anche l’anima deve diventare colma di luce e forza e maturare nel tempo terreno, per quanto sia misurata brevemente in confronto al tempo infinitamente lungo di prima. Ma un cuore aperto è pieno garanzia che l’anima raggiunga la perfezione, perché dove l’Amore di Dio può irradiare, là non esiste più l’oscurità, là c’è soltanto più Luce e Beatitudine, il diritto del perfetto, il diritto di quegli esseri, che raggiungono la perfezione sulla Terra nella libera volontà.

Amen

Traduttore
Tradotto da: Ingrid Wunderlich

STANJE ODGOVORNOSTI .... DOVZETNA (ODPRTA) SRCA ....

Vi ste šli skozi številne faze.... Zatorej se vi ozirate nazaj, opazujoč eno neskončno dolgo pot razvoja, ki je časovnega trajanja, katerega vi ne morete izmeriti, ker ne morete razumeti tako neskončno dolgih obdobij časa. Pa vendar ona so sedaj za vami, sicer ne bi živeli na tej Zemlji. Čeprav bi retrospektiva časa, ki je za vami, zagotovo povzročila, da bi bolje razumeli pomembnost svojega življenja na Zemlji, vendar to ne bi pomagalo vaši duši, ker bi ona potovala svojo zemeljsko pot vodena le s strahom, če bi se lahko spomnila preteklosti in se zavedala neskončnih muk, ki jih je prej morala pretrpeti tekom časa (svojega) razvoja navzgor.

Kljub temu pa ni mogoče zanikati dejstva, da ste morali preživeti takšna obdobja razvoja in, da je to obdobje sedaj skoraj doseglo svoj konec.... Vendar o slednjem odločate vi sami.... Poudarek vašega zemeljskega napredka je v dejstvu, da lahko vi dokončate eno neskončno mučenje, ki je trajalo neskončno dolgo, ali pa ga ponovno neskončno podaljšate.... da vi sami oblikujete svojo prihodnjo usodo v času vašega življenja na Zemlji. Ker neskončno dolgo časa se vas ni moglo smatrati za odgovorne, saj ste v tem času morali živeti v skladu z Božansko voljo, vi ste bili podložni zakonu prisile, vi ste bili podrejeni zakonu Božanskega reda in ste morali delovati v skladu z Božjo voljo. In v tem zakonu prisile ste se vi vzpenjali navzgor ponovno do te stopnje, ko se je utelešenje kot človek lahko zgodilo.

Sedaj pa vaše življenje ni več brez odgovornosti, ker vi sami odločate o poteku in o uspehu vaše svobodne volje.... In ta čas je le zelo kratek, in vsaka oseba bi ga morala živeti namensko (koristno) in pridobiti iz njega najvišjo možno popolnost, ker so mu (človeku) dana vsa sredstva, ničesar za njega nemogočega se ne zahteva, temveč se mu bo pomagalo v vseh pogledih, njegova šibkost in nepopolnost sta upoštevani v vsakem pogledu, tako, da so vsa sredstva, ki mu omogočajo dozorevanje njegove duše v svobodni volji na njegovo razpolago. Vendar se od njega zahteva, da premaga-nadvlada sebe....

Osebni napor se pričakuje od človeškega bitja, katerega za njega nobena druga oseba ali nobeno duhovno svetlobno bitje ne more doseči.... sicer prav zares ne bi bilo več nobene neodrešene duše na Zemlji, ker bi Ljubezen teh bitij že odrešila vse, kar je še vedno nesrečno (ne-blaženo). Končno popolnost pa mora doseči človek sam.... In on to lahko naredi, ker je Božja Ljubezen tako velika, da izliva nezaslužene blagoslove na vsa Svoja živa bitja, da bi jih dosegla in vrnila nazaj v Očetovo Hišo, da bi jih pridobila nazaj za Sebe in jih iztrgala nasprotniku, kateri jih je imel za ujetnike neskončno dolgo časa.

Toda Njegova večja od največje Ljubezni ne more delovati protizakonito.... ona mora, da bi lahko postala učinkovita, najti odprta-dovzetna srca, v katera se lahko vliva neovirano. In to "odpiranje srca" mora vsak človek opraviti sam, svobodna volja mora postati aktivna, oseba mora zavestno hrepeneti za Bogom in za osvetlitvijo Njegove Ljubezni, potem se on prav tako prostovoljno odpre za dotok božanske Ljubezni, in potem ne more biti nobene druge poti razen le vzpon v višje sfere do Svetlobe, do Boga, kajti Božja Ljubezen ima takšno moč, da bo na sebe pritegnila vse, kar se ne upira.

Ta, le zelo kratki čas življenja na Zemlji naj bi dosegel spreobrnitev (vrnitev) človeškega bitja nazaj k Bogu, odpravil naj bi odpor, človek naj bi premagal samega sebe, ker je na začetku svojega utelešenja kot človek on še vedno v nasprotovanju in se močno drži Božjega nasprotnika, ki uporabi vsaki vpliv, da bi še okrepil človekovo nasprotovanje. In to nasprotovanje je sestavljeno iz dejstva, da človek neguje sebično ljubezen, katera je popolnoma v nasprotju z Božjo Ljubeznijo in katera je podobna zaprtim vratom, katera ne dovoljujejo, da bi karkoli šlo skozi njih, ker sebična ljubezen verjame, da je sama sebi zadostna in na ta način le dokazuje svojo lastno aroganco (vzvišenost, napuh), katera je delež Božjega nasprotnika. Ponižnost pa prepozna svojega Gospodarja in Boga.... ponižno srce prosi za usmiljenje in na široko odpira vrata za Tistega, Kateri ga želi obdariti s Svojo Ljubeznijo....

Glavna stvar v življenju na Zemlji je le ta, da bi človek moral odstopiti od svojega odpora, kateri ga nepreklicno veže za Božjega nasprotnika.... da njegova svobodna volja išče svojega Boga in Očeta in ga prosi za Milost. Potem mu bo ona resnično podarjena v izobilju, in njegovo življenje na Zemlji ne bo zaman, ker bo Božanska Ljubezen tekla k njemu v izobilju in, ker je Ljubezen Svetloba in Moč, mora duša postati polna svetlobe in polna moči in dozoreti v času svojega življenja na Zemlji, ne glede kako kratko je to v primerjavi s prejšnjim neskončnim časom. Dovzetno (odprto) srce je zagotovilo, da bo ona dosegla popolnost, kajti kjer Božja Ljubezen lahko sije, tema več ne obstaja; tam bo le svetloba in sreča, kot to kar pripada popolnosti, kot to kar pripada bitjem, ki so dosegla popolnost na Zemlji v svobodni volji. AMEN

Traduttore
Tradotto da: Lorens Novosel