Confronta annuncio con traduzione

Altre traduzioni:

L’amore per il prossimo corrisponde allo stato primordiale dell’essenziale

L’attivo amore per il prossimo non viene più esercitato dagli uomini, perché ognuno tende solo al proprio benessere, quindi l’amore dell’io si è fortemente sviluppato. Questa predisposizione degli uomini è contraria alla costituzione e destinazione primordiali, perché l’essere è proceduto dall’Amore e la sua attività dovrebbe essere un agire nell’amore, è sorto dall’Amore di Dio che abbraccia tutto e dovrebbe di nuovo irradiare amore. L’amore umano però è piccolo e strettamente limitato, si estende solo al proprio corpo, quindi non rende felice, ma pretende. Non dà, ma esige sempre e non sarà mai uguale all’Amore divino. L’amore attivo per il prossimo corrisponde di più allo stato ed alla destinazione primordiali dell’essenziale e perciò solo attraverso queste l’essere si può liberare dall’amore dell’io ed avvicinarsi di nuovo allo stato primordiale. E’ altruistico e vuole solo rendere felice e di conseguenza dev’essere di Origine divina, quindi defluire da un cuore che si sente unito con Dio e da ciò può ricevere l’Irradiazione d’Amore di Dio. L’Amore divino elargisce sempre appena anche l’amore attivo per il prossimo è un costante distribuire di ciò che l’uomo stesso possiede o riceve. L’amore dell’io invece non dà, ma approfitta di tutto per sé stesso, non rende felice e non è da chiamare in nessun modo divino, ma dimostra ancora l’appartenenza a colui che ha respinto l’Amore divino ed è caduto nel disamore. Dio nel Suo ultragrande Amore ha creato gli uomini per mettere l’essenziale di nuovo nello stato primordiale, per dargli di nuovo ciò che si è una volta giocato, perché il Suo Amore vuole costantemente dare e lo stato infelice non corrisponde al Suo Sentimento d’Amore. Ma l’essenziale può ricevere di nuovo solamente la Sua Irradiazione d’Amore e quindi essere in uno stato felice, se esso stesso si è formato nell’amore, se esso stesso distribuisce amore nell’assoluto disinteresse. Solo allora il suo sentimento, il suo pensare ed agire corrispondono al suo stato primordiale, che era profondissimo e purissimo amore e perciò l’essere era simile a Dio e si poteva avvicinare a Lui. Ma questo stato deve di nuovo rendere felice l’essere, perché è la meta finale di tutto l’essenziale proceduto da Dio e può essere raggiunto soltanto se l’uomo si esercita nell’amore, se distribuisce disinteressatamente al prossimo ciò che lui stesso possiede e che a lui stesso sembra desiderabile. Perché l’amore donante è divino e così deve anche formare il donatore in un essere divino, deve stimolare all’attività d’amore sempre più fervente e diminuire sempre di più la distanza da Dio. L’uomo attivo nell’amore deve trovare l’unificazione con Dio attraverso il suo agire nell’amore ed essere afferrato dall’Amore divino che risplende sempre di più attraverso di lui, finché l’essere non è diventato totalmente amore, finché non è di nuovo ciò che era primordialmente, dello spirituale proceduto dall’Amore divino che sta in strettissima unione con Dio, che può agire e creare come Lui.

Amen

Traduttore
Tradotto da: Ingrid Wunderlich

LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA USTREZA IZVORNEMU STANJU BISTVA....

Ljudje ne prakticirajo več aktivne Ljubezni do bližnjega; vsak namreč edino teži k lastnim koristim, kar pomeni, da je samoljubje prevagalo (prevladalo). To stališče ljudi je nasprotno izvorni ureditvi in izvornemu cilju; bitje je namreč nastalo iz Ljubezni, in njegova dejavnost bi morala biti Ljubezen-sko delovanje.... ker je tudi ono nastalo iz vseobsegajoče Božje Ljubezni in bi moralo ponovno sevati (sijati, izžarevati) Ljubezen.... Človeška ljubezen pa je majhna in ozko omejena, če ona sega edino do lastnega telesa; zato ona ne osrečuje, temveč zahteva edinole zase.... On ne daje, temveč vedno zahteva, in ona ne bo nikoli enaka Božanski Ljubezni. Izvornemu stanju in cilju bistva bolj ustreza dejavna (aktivna) Ljubezen do bližnjega; in zaradi tega se bitje lahko edino preko nje osvobodi samoljubja ter se ponovno približa izvornemu stanju. Ona je nesebična in želi edino osrečiti, kakor mora zaradi tega imeti Božansko poreklo; zato bo izhajala in nekega srca, ki se čuti ozko povezano z Bogom in preko tega lahko prejema Božje Ljubezen-sko sevanje. Božanska Ljubezen vedno razdeljuje, kakor je dejavna Ljubezen do bližnjega ravno tako neprestano razdeljevanje tega, kar človek sam poseduje ali prejema. Samoljubje temu nasprotno ne daje, temveč vse jemlje za samega sebe; ono ne osrečuje in ga na nikakršen način ni potrebno imenovati Božansko, temveč še vedno dokazuje pripadnost tistemu (Satanu), ki je zavrgel Božansko Ljubezen in padel v ne-Ljubezen (neusmiljenje, brezdušnost). Bog je v Svoji ogromni Ljubezni ustvaril ljudi (človeško dušo v telesu), da bi bistvo ponovno vrnil v izvorno stanje, da bi jim ponovno dal to, kar so si nekoč zapravili; Njegova Ljubezen namreč želi nenehno dajati, toda nesrečno stanje ne ustreza Njegovemu Ljubezen-skemu občutju. Vendar pa to bistvo lahko ponovno prejme Njegovo sevanje Ljubezni in je zato lahko v stanju sreče šele takrat, ko je ono sebe oblikovalo v Ljubezen, če ono edinole popolnoma nesebično (brez koristoljubja) razdeljuje Ljubezen. Šele potem njegovo občutje, njegovo razmišljanje in delovanje ustrezajo njegovemu izvornemu stanju, katero je bilo najčistejša Ljubezen; in zato je bilo bitje kot Bog in je bilo blizu Njega. In to stanje mora bitje ponovno osrečiti, ker je le to končni cilj vsega iz Boga nastalega bistva, katerega pa je mogoče doseči edino, če človek prakticira Ljubezen, če on nesebično deli bližnjim to, kar sam poseduje in kar se njemu samemu zdi vredno. Ljubezen, ki daje, je Božanska, katera mora darovalca ravno tako oblikovati v Božansko bitje; ona mora srce spodbujati na vse bolj gorečo Ljubezen-sko dejavnost ter vse bolj zmanjševati oddaljenost od Boga.... Človek, ki je dejaven (aktiven) v Ljubezni, se mora združiti (zediniti) z Bogom preko delovanja v Ljubezni in biti zajet z Božansko Ljubeznijo, katera ga vse bolj prežema, vse dokler bitje popolnoma ne postane Ljubezen, vse dokler ono ponovno ne postane tisto, kar je bilo izvorno.... iz Božanske Ljubezni nastalo duhovno, ki je v najtesnejši povezanosti z Bogom in katero lahko deluje ter ustvarja kot On.

AMEN

Traduttore
Tradotto da: Lorens Novosel