• Back

„NE UBIJ…“

Oni koji su u svijetu oštroumni, to nisu uvijek kada se radi o upucivanju drugih ljudi u Božansko-duhovno… Uvijek je razlicito kako misle i prosuduju svjetovni ljudi, i kako prosuduje Bog, i gotovo uvijek ce svjetovni um suditi tako, kako je od koristi za svjetovne ljude.... No, da li to takoder odgovara Božanskoj volji, oni ne promišljaju. Ne može nikada biti u Božjoj volji, da se mocni uzdigne iznad nemocnoga, da tlaci slaboga, i lišava ga njegove slobode… Bog je sve ljude stvorio s jednakim pravima, i nikada nije dao pravo snažnome da zloupotrijebi svoju snagu na nacin da podjarmi slaboga… Ali, ljudska volja je slobodna, a ucinak zle volje Bog može i hoce,ipak iznova voditi tako, da on bude od blagoslova za doticnoga…tako da u konacnici, djela vrijedna prezira mogu imati odgojni ucinak, i doprinositi sazrijevanju duše… kao što medutim, takoder mogu proizvesti i negativni rezultat, ako je volja doticnog slabog covjeka takoder zla… Ne ubij… Ova zapovijed vam je dana, i vi ju trebate u svakom trenutku poštivati.... Svaki covjek, medutim, ima takoder dužnost… vršiti istu zapovijed… štititi život… stoga takoder i pravo, obraniti sebe samoga ili život drugih, buduci ce uvijek biti ljudi koji griješe protiv Božjih zapovijedi, koji zloupotrebljavaju svoju snagu, koji ne poštuju ljudska prava i ocigledno su po volji onoga, koji stoji kao neprijatelj spram Boga.... Nije Božja volja da se uzvraca oko za oko, zub za zub, da covjek odgovara zlom na zlo… Jer, svaka mržnja treba biti pobijedena, te covjek treba oprostiti cak i neprijatelju, ako on sam traži oprost od Boga… Ali, Božji dar je i ljudski život, koji mora biti obranjen od strane svakoga koji je za to sposoban, jer mu je život dan za sazrijevanje duše, i to je zbog cega on ne smije biti olako predan (žrtvovan)… On mora svoj vlastiti život braniti, on stoga nece biti pozvan na odgovornost u slucaju nužne obrane… ali on ce biti pozvan na odgovornost, ako on ne štiti život drugih, kojeg je on mogao zaštititi.... Jer onda je on kriv za njihovu smrt jednako kao da ih je on sam ubio, buduci zapovijed: „Ne ubij…“ obuhvaca takoder i brigu za život bližnjega, to je jednostavno zapovijed Ljubavi za bližnjega, koja mora biti ispunjena… uvijek pretpostavljajuci da je covjek u stanju zaštititi život bližnjega.... Ali u svijetu su pobrkani pojmovi… Glad za moci, politicki interesi, neprijateljstvo i nedostatak Ljubavi su stvorili zakone, koji narušavaju Božanski red… Božanske zapovijedi ostaju zanemarene, ljudi su nauceni lažnom pojmu casti, sve se nalazi van Božanskog reda, a uzajamna misao o uništenju i slabljenju se može naci posvuda, ali se krije pod plaštem pravednosti… Od ljudi izdani zakoni prisiljavaju na nepoštivanje Božanske zapovjedi… i nijednom covjeku život bližnjega nije svet.... Oni se podvrgavaju neopravdanim zahtjevima, dijelom prisilno, dijelom dobrovoljno; olako postupaju kako s vlastitim životom, tako i sa životom bližnjega… oni sebe same olako dovode u opasnost, i igraju se životima drugih.... Oni ne znaju o vrijednosti života za dušu… I stoga su takoder spremni ratovati protiv bližnjih, i za njih se ne radi samo o obrani ljudskog života, nego takoder o postizanju drugih ciljeva, koji su uvijek zemaljsko-materijalni, i stoga ne mogu biti Božanska volja. Misao o obrani dragocjenog života se nalazi jedino kod nekolicine… namjesto toga, prevladava misao o zemaljskoj koristi ili povoljnim posljedicama.... A zapovijed: „Ne ubij…“ je bez razmišljanja odbacena, ili takoder navedena tek u svrhu postizanja drugih ciljeva.... Ipak, ova zapovijed opstaje kao Božja Rijec: Ne ubij.... I, tko u slobodnoj volji, bez opasnosti za samoga sebe ili za druge, okonca život bližnjega, on se ogrješuje o ovu zapovijed, i za to ce on morati odgovarati.... A Bog ce suditi u skladu sa zakonom i pravednošcu.

AMEN

»NE UBIJAJ....«

Tisti, ki so v svetu bistroumni, to niso vedno, ko se gre za poučevanje drugih ljudi glede Božanskega-duhovnega.... Svetovni ljudje vedno mislijo in presojajo drugače, kakor presoja Bog; in svetovni um bo zagotovo vedno presojal tako, da bo to v korist svetovnih ljudi.... Ali je to v skladu z Božansko voljo, oni ne razmišljajo. Nikoli ne more biti Božanska volja to, da se močen dvigne iznad nebogljenega, da tlači šibkega in da mu odvzema njegovo svobodo.... Bog je vse ljudi ustvaril z enakimi pravicami in močnemu ni nikoli dal pravice, da zlorabi svojo moč na način, da zasužjni šibkega.... Vendar pa je človekova volja svobodna, in učinek zle volje Bog lahko in tudi bo vendarle zopet vodil tako, da bo le ta na blagoslov za dotičnega.... tako da bodo navsezadnje dela, ki so vredna prezira, imela vzgojni učinek in bodo doprinesla k dozorevanju duše.... kakor lahko ravno tako proizvedejo negativni rezultat, če je volja dotičnega šibkega človeka ravno tako zla....

»Ne ubijaj....« Dana vam je ta zapoved, in vi ljudje jo morate vedno spoštovati.... Torej vsak človek ima ravno tako dolžnost.... da vrši to isto zapoved.... da ščiti življenje.... zato tudi pravico, da brani samega sebe ali življenje drugih; vedno bodo namreč ljudje, ki grešijo zoper Božjih zapovedi, ki zlorabljajo svojo moč, ki ne spoštujejo človekovih pravic in so na očiten način po volji tistemu (Satanu), ki je sovražnik Boga.... To ni Božja volja, da se vrača oko za oko, zob za zob, da človek na zlo odgovori z zlom.... Vsako sovraštvo je namreč potrebno premagati, in človek mora odpustiti celo sovražniku, če on sam Boga prosi za odpuščanje.... Vendar pa je človeško življenje ravno tako Božji dar, katerega mora zaščititi vsak, ki je to sposoben narediti; življenje mu je namreč dano za dozorevanje duše, in zaradi tega se ga ne sme predati (žrtvovati).... On mora braniti svoje lastno življenje, zaradi česar on, v primeru nujne obrambe ne bo poklican na odgovornost.... vendar pa bo on poklican na odgovornost, če on ne (za)ščiti življenja tistemu, kateremu bi on lahko (za)ščitil.... Potem je namreč on kriv za njegovo smrt enako, kot da bi ga on sam ubil, ker zapoved »Ne ubijaj«.... obenem tudi zajema skrb za življenje bližnjega; to je enostavno zapoved Ljubezni do bližnjega, katera mora biti izpolnjena.... ob predpostavki, da je človek sposoben (za)ščititi življenje bližnjemu....

Vendar pa so v svetu pojmi pomešani.... Sla po moči, politični interesi, sovraštvo in pomanjkanje Ljubezni so ustvarili zakone, ki rušijo Božanski red.... Božanske zapovedi ostajao zanemarjene; ljudje so naučeni (biti, delovati) pod lažnim pojmom časti. Nič ni v Božanskem redu, toda povsod je moč najti vzajemno misel o uničenju in omalovaževanju, katera je prikrita s plaščem pravičnosti.... Od ljudi (iz)dani zakoni prisiljujejo na nespoštovanje Božanske zapovedi.... in življenje bližnjega ni nikomur sveto.... Oni se podrejajo nepravičnim zahtevam, delno prisilno in delno prostovoljno; obnašajo se neodgovorno tako do lastnega življenja, kakor tudi do življenja drugih.... Oni ne poznajo vrednosti življenja za dušo.... In zaradi tega so se ravno tako pripravljeni vojskovati proti bližnjih; in oni ne gledajo na to kot zgolj na obrambo (ohranitev) človeškega življenja, ampak tudi kot na doseganje drugih ciljev, kateri pa so vedno svetovni-materialni, zaradi česar ne morejo biti v skladu z Božansko voljo. Misel o obrambi (ohranitvi) dragocenega življenja je možno najti edino pri maloštevilnih.... namesto tega prevladuje misel o zemeljskih koristih ali ugodnih posledicah le tega.... Toda zapoved »Ne ubijaj« je brez razmišljanja zavržena ali zgolj navedena kot namen za doseganje drugih ciljev.... Vendar pa ta zapoved obstaja kot Božja Beseda: »Ne ubijaj....« In kdor v svobodni volji odvzame življenje bližnjemu, brez da je on sam v nevarnosti ali da so v nevarnosti drugi, greši zoper te zapovedi, zaradi česar bo moral on odgovarjati.... Bog pa bo sodil v skladu z zakonom in pravičnostjo.

AMEN