Comparer communication avec traduction

Autres traductions:

Dieu devenu Homme

Le problème le plus grand est celui de Dieu devenu Homme en Jésus Christ. Et malgré cela, un homme avec une foi enfantine peut le surmonter sans difficulté d'entendement, cela peut lui sembler simple parce qu'il croit, pour lui Jésus Christ Est Dieu et il le croit de plein droit, parce que ce qui s'unit avec Dieu par Amour est divin. Que cette unification qui était le but final d'un homme ait effectivement été atteinte par l'Homme Jésus dans le bref temps terrestre, reste de toute façon une Vérité qui ne peut être niée ni par l'entendement le plus aigu ni par le cœur le plus croyant, parce que pour atteindre le degré de la perfection qui rend divine une âme, il doit être absolument mené une vie dans l'amour dans la libre volonté, par sa propre poussée, c'est-à-dire que dans le stade en tant qu’homme, la volonté ne doit pas être influencée d’aucune manière par un quelconque état de contrainte. Un être déjà parfait ne vient sur la Terre que pour accomplir une mission et il s’en acquittera, mais jamais sur la base de son haut degré de maturité déjà atteint avant l'incorporation comme homme, mais sa vie comme celle de tout autre homme, doit être une lutte menée dans la liberté de la volonté contre les faiblesses et les erreurs de toutes sortes. Il doit vouloir librement atteindre le degré de la perfection qui est la marque d’un être divin, y tendre et l’atteindre par une activité dans l'amour, qu’il peut aussi omettre, comme il pourrait aussi tourner sa volonté vers le bas, parce qu'il peut employer librement sa volonté. Il doit pouvoir être aussi bien mauvais que bon, mais toute décision lui sera un jour imputée. Dieu n'agira d’aucune manière sur une telle âme, comme aussi il ne permet pas qu'elle tombe aux mains de l’adversaire sans sa libre volonté, donc qu'elle soit forcée par celui-ci à s’éloigner de Dieu ou bien à agir contre Sa Volonté. Cette liberté de la décision devait être concédée aussi à l'Homme Jésus, si Son Œuvre de Libération ne devait pas perdre sa valeur, comme aussi Sa Divinité devait être le Mérite d'un Homme qui luttait pour la perfection, lequel devait servir d'exemple pour l'humanité entière afin qu’elle soit poussée à imiter Son Chemin de Vie. (27.11.1947) Jésus a vécu pour les hommes une Vie d'exemple selon la Volonté divine, par conséquent il doit aussi être possible à un homme d’arriver à la même perfection. Il était un Médiateur entre Dieu et les hommes, par conséquent il doit être possible d’arriver à Dieu avec l'Assistance de Jésus Christ ; donc Jésus devait être humainement près des hommes, Il devait parcourir le même chemin sur la Terre et pouvoir se tourner vers les deux, vers Dieu et vers les hommes, dans un rapport intime, dans un rapport qui était porté par l’Amour le plus profond, car il ressentait pour les hommes un si grand Amour, qu’Il voulait les aider ; comme Il ressentait aussi pour l'éternelle Divinité l'Amour que Dieu exige pour Lui donner une Puissance et une Force illimitées, Il devait également s'unir avec Lui, chose qui suppose toujours que Jésus était un Homme qui a atteint Son But, c'est-à-dire être né comme Homme et être monté au Ciel comme Dieu dans toute la Magnificence. Il n’a été pourvu d’aucune manière privilégiée qui lui aurait permis de passer Son Existence humaine sans fatigue et en toute loyauté, Il eut plutôt à lutter d’une manière inhabituelle contre les agressions des esprits impurs qui savaient Sa Mission sur la Terre et qui cherchaient à l'empêcher. Les tentations s'approchaient de Lui de toutes les façons et il Lui fallait toute Sa Force de Volonté pour résister et adapter Ses désirs corporels aux Désirs de l'Esprit et de l'Âme, parce que Son Corps extérieur était celui d’un homme de Chair et de Sang, Ses Sens percevaient dans une mesure inhabituelle la beauté et le charme du monde terrestre et désiraient être satisfaits, mais Lui l'a refusé au Corps par Amour pour l'humanité souffrante de misère, et à laquelle Il pouvait apporter de l'Aide seulement à travers le Sacrifice de Lui-Même, et au travers de Sa prestation de renoncement il a obtenu un degré supérieur de maturité de Son Âme qui L'a porté à l'unification avec Dieu. L'Unification avec Son Père d'Éternité l'a rendu premièrement capable pour Sa Mission de répandre la divine Doctrine de l'amour sur la Terre et d'annoncer aux hommes la Volonté divine, comme aussi d'autre part elle lui a donné aussi la Force de porter le Sacrifice le plus difficile qu'un Homme sur la Terre n’a jamais porté à Dieu et aux hommes. Prendre sur Lui qui était sans faute la mort sur la Terre et souffrir inconcevablement dans l'Âme et dans le Corps par Amour pour l'humanité, pour lui apporter de l'Aide, car du fait de sa grande faute elle avait à s'attendre à un horrible sort dans l'au-delà, et pour la préserver d'une éternelle damnation, d’une chute dans l'obscurité la plus profonde. L'Homme Jésus a fait passer sa Vie spirituelle devant celle terrestre, Sa Volonté était plus forte que Son désir corporel et ainsi Il a vaincu dans la lutte contre Lui-Même et a conquis ainsi le Prix le plus sublime, l'Amour de l'éternelle Divinité, laquelle l’a consacré, Elle affluait à Lui sans restriction et agissait sur Lui comme une Force. Et Il devint puissant et sage, Il était rempli de Lumière et de Force, l'Être de Dieu pris totalement possession de Lui. C'est-à-dire que le Corps et l’Âme se sont formés dans l’Amour et sont devenus ainsi Divins, parce que la Substance Primordiale est l'Amour de l'éternelle Divinité et par conséquent un être qui porte en soi l'amour et donc s'unit avec Dieu, l'éternel Amour, doit être divin. Jésus était Dieu et Homme. Dieu était Son Être, l’Homme était Son Corps qui cachait en soi l'Être divin, l'Amour. Si donc on parle de Jésus en tant que Dieu, on doit comprendre Son Être, la formation spirituelle de Son Âme, sa levée dans le pur Amour altruiste et dans cela la formation de Son Âme à l'Image de Dieu. Et vu que Jésus a conquis la Victoire sur Elle, Il a spiritualisé Son Corps et Il s'est soumis totalement à la Volonté de l'Âme. Et donc Jésus était compénétré et entouré de Lumière, comme un très pur Esprit, et à travers Sa Volonté, Il est même apparu à ses disciples ; après Sa mort Il est monté au Ciel. Parce qu'Il avait vaincu la mort, Il avait racheté le monde de l'état de faiblesse dans laquelle il était arrivé à travers le péché, Il avait accompli l'Œuvre de Libération en tant qu’Homme, parce qu'autrement ce n'aurait pas été une mort Sacrificielle et l'immense faute du péché dans laquelle était arrivée l'humanité n’aurait pas été effacée.

Amen

Indication :

Le livre 50 se termine avec la Communication 4176, le livre 51 commence avec la Communication 4287, les Communications manquantes ont été perdues.

Traducteurs
Traduit par: Jean-Marc Grillet

UČLOVEČENJE BOGA....

Največji problem predstavlja učlovečenje Boga v Jezusu Kristusu. Vendar pa ga človek, ki ima otroško vero, lahko brez racionalnih težav premaga. To se mu z lahkoto zdi enostavno predvsem zaradi tega, ker on veruje.... zanj je Jezus Kristus Bog, v kar pa on popolnoma upravičeno veruje, ker je to, kar se je preko Ljubezni zedinilo z Bogom, Božansko. Da je bilo to zedinjenje, katero je bilo s strani človeka Jezusa doseženo v zelo kratkem zemeljskem času, pravzaprav končni cilj človeka, ravno tako ostaja Resnica, katero pa niti najbolj bister razum niti najbolj verno srce ne moreta zanikati. Namreč, da bi se lahko dosegla stopnja popolnosti, katera bi dušo naredila Božansko, je neizogibno potrebno živeti življenje Ljubezni; v svobodni volji in iz lastne pobude, dejansko v stadiju človeka, pri čemer pa v nobenem primeru ne sme biti vršen vpliv na voljo v določenem stanju prisile. Neko že popolno bitje prihaja na Zemljo zgolj v namen poslanstva. To poslanstvo pa bo tudi izpolnilo; čeprav pa nikoli na temelju njegove že visoke stopnje zrelosti pred utelešenjem v človeka, ampak mora biti njegovo življenje enako kot pri drugem človeku: v svobodni volji borba proti slabostim in vsakovrstnim napakam. On si mora svobodno želeti stopnjo popolnosti, katera bi mu dala pečat Božanskega bitja. Zaradi tega si mora prizadevati in preko aktivnosti Ljubezni to tudi doseči; kar pa on lahko ravno tako zanemari, da bi lahko usmeril svojo voljo tudi navzdol, ker on svojo voljo lahko svobodno uporablja. Tako kot je dober, je lahko tudi zloben, da bi se mu vsaka njegova odločitev tudi nekoč vzela v poštev. Bog ne bo na nikakršen način vplival na neko tako dušo, kakor On obenem tudi ne bo dovolil, da bi bila prisiljena pripadati nasprotniku na način, da bi bila s strani njega prisiljena na odpadništvo od Boga oz. na delovanje proti Njegovi volji. Ta svoboda odločanja pa je morala biti ravno tako dovoljena tudi človeku Jezusu, da Njegovo delo odrešenja ne bi izgubilo na vrednosti, kakor je tudi Njegova Božanstvenost morala biti zasluga človeka, kateri se je boril za popolnost in Kateri naj bi bil uporaben kot primer za celotno človeštvo in naj bi spodbujal na oponašanje Njegovega načina življenja.... (27. november 1947). Jezus je ljudem služil kot primer življenja po Božji volji, zaradi česar mora biti tudi za človeka mogoče, da pride do enake popolnosti. On je bil Posrednik med Bogom in ljudmi, in glede na to naj bi bilo s pomočjo Jezusa Kristusa mogoče priti do Boga. Zato je moral biti Jezus tudi na človeški način ljudem blizu; On je moral na Zemlji prehoditi enako pot in biti v pristnem odnosu z Bogom in ljudmi; v odnosu, kateri je bil vzpostavljen iz najgloblje Ljubezni tako, da je On do ljudi čutil tako veliko Ljubezen, da jim je želel pomagati. Kakor je On obenem tudi do večnega Božanstva čutil Ljubezen, katero je Bog zahteval, da bi Mu dal neomejeno silo in polnost moči; da bi se On Sam zedinil z Njim, kar pa je vedno zahtevalo to, da je bil Jezus človek, Kateri je dosegel Svoj cilj.... rojen kot človek in se kot Bog v vsej slavi dvignil na nebo. On ni bil na nikakršen način bolje oskrbljen (v prednosti), da bi brez vsakršnega napora in povsem spontano dosegel uspeh svojega človeškega življenja. Bolje rečeno, on se je moral izjemno boriti proti napadom nečistih duhov, kateri pa so vedeli za Njegovo poslanstvo na Zemlji in kateri so si prizadevali, da bi ga preprečili. On se je srečeval z vsakovrstnimi skušnjavami, kar pa je zahtevalo Njegovo celotno moč volje, da bi se uprl in svoje telesne želje prilagodil željam Duha ter duše, ker je bilo Njegovo zunanje telo človek iz mesa in krvi. Njegova čutila so v izjemni lepoti čutila lepoto in čare zemeljskega sveta ter hrepenela po izpolnitvi, za kar pa je On prikrajšal telo iz Ljubezni do revnega človeštva, kateremu pa je On lahko prinesel pomoč samo tako, da je žrtvoval Samega Sebe na način, da je preko predanosti in odrekanja Njegova duša dosegla največjo stopnjo zrelosti, katera Ga je pripeljala do zedinjenja z Bogom. Zedinjenje z Njegovim Očetom večnosti Ga je predvsem usposobilo za Njegovo poslanstvo širjenja Božanskega učenja Ljubezni na Zemlji in oznanjanja ljudem Božanske volje, kar pa mu je po drugi strani tudi dalo moč, da prenese najtežjo žrtev, katero je kdajkoli nek človek na Zemlji ponudil Bogu in ljudem.... nedolžno vzeti na Sebe smrt na Križu, nezamisljivo duševno in telesno trpeti iz Ljubezni do človeštva, da bi njemu, katerega bi v veliki krivdi morala čakati strašna usoda v onostranstvu, prinesel pomoč in da bi ga ohranil pred večnim prekletstvom, pred propadanjem v najglobljo temo. Človek Jezus je postavil duhovno življenje pred to zemeljsko; Njegova volja je bila močnejša od Njegovih telesnih poželenj, in tako je On zmagal v boju proti Samemu Sebi in preko tega osvojil najbolj vzvišeno nagrado.... Ljubezen večnega Božanstva, katera Mu je predala Sama Sebe, katera Mu je pritekala brez omejitev in na Njega delovala kot moč. In On je postal močan ter moder. On je bil izpolnjen s svetlobo ter močjo. Božje Bitje Ga je popolnoma posedovalo; se pravi, da sta se telo in duša oblikovala v Ljubezen in na ta način postala Božanska, ker je prvobitna substanca večnega Božanstva Ljubezen, tako da mora biti glede na to Božansko Bitje, Kdor v Sebi nosi Ljubezen in Se tako združuje u Bogom, z večno Ljubeznijo.... Jezus je bil Bog in človek.... Bog je bil Njegovo Bitje, človek pa je bil Njegovo telo, katero je Božansko Bitje – Ljubezen zakrilo v sebe. Če se torej govori o Jezusu kot o Bogu, potem se misli na Njegovo Bitje, na duhovno oblikovanje Njegove duše, absorbiranje v čisto nesebično Ljubezen in preko tega na oblikovanje Njegove duše na Božjo podobo.... In ker si je Jezus priboril zmago nad Samim Seboj, je poduhovil Svoje telo in se popolnoma podredil volji duše.... Na ta način je bil Jezus prežet s svetlobo, opran s svetlobo. In On se je kot najčistejši Duh, z Njegovo voljo tudi viden učencem, po svoji smrti dvignil na nebo (Dela 1:9-11).... On je namreč premagal smrt; On je (od)rešil svet stanja šibkosti, v katerega je padel preko greha.... On je uresničil delo odrešenja kot človek, ker drugače to ne bi bila žrtvena smrt in to ne bi bilo odstranjevanje ogromne krivde greha, v kateri se je znašlo človeštvo.

AMEN

Traducteurs
Traduit par: Lorens Novosel