Comparer communication avec traduction

Autres traductions:

Qu'est-ce que la foi ?

L'homme doit devenir bienheureux par sa foi. Mais qu'est-ce que la foi ? Quand l'homme peut-il dire de lui avec raison qu’il croit ? Si des enseignements spirituels lui sont soumis, il ne pourra jamais exiger ou offrir de preuve, parce que le spirituel est en dehors de l'activité de l'entendement et il ne sera jamais démontrable. Donc l'homme, s'il croit, doit considérer comme vrai quelque chose qui ne peut pas être démontré. Et malgré cela, s'il veut devenir bienheureux, il est exigé de lui davantage qu’une simple foi aveugle qui consiste dans le fait que l'homme ne parle pas contre, donc qu'il accepte apparemment ce qui est offert comme patrimoine mental. De lui il est exigé qu'intérieurement il s’ajuste affirmativement, qu'il accepte un enseignement parce qu'il en est intérieurement convaincu, même sans avoir aucune preuve. Cette conviction intérieure cependant sera toujours le produit de son activité mentale, une prise de position envers ce qui lui est demandé de croire. Et cette prise de position doit procéder de lui-même sans contrainte extérieure, un enseignement doit l'occuper mentalement longtemps, il doit soupeser le pour et le contre, jusqu'à ce que lui-même ait lutté pour arriver à une opinion qui maintenant peut être soutenue avec conviction, lorsqu’il lui est demandé de la manifester. L'enseignement de la foi doit être pensé jusqu'au bout, avant qu'il puisse devenir son patrimoine mental, autrement on doit seulement parler d'une foi aveugle, qui est totalement inutile devant Dieu. Le résultat auquel il arrive à travers la réflexion, dépend de sa volonté pour la Vérité et de son désir pour Dieu qui le pousse aussi involontairement à une activité d'amour. Dieu ne laissera pas vraiment dans l'erreur un homme qui cherche sérieusement la Vérité, si lui-même se rend digne pour la Vérité à travers son chemin de vie. Mais vu que dans le monde l’erreur est répandue, vu que le prince du mensonge cherche à répandre partout l'obscurité et voudrait éteindre toute Lumière, il est compréhensible que l'erreur s’est imposée parmi l'humanité, vu que Dieu respecte la libre volonté de chacun, et même Sa Parole sanctifiée, la très pure Vérité est exposée à la libre volonté des hommes, par conséquent il doit aussi être laissé à la libre volonté de l'homme de croire ou bien de ne pas croire après qu’il ait examiné les différents enseignements et pris position. Mais pour pouvoir le faire avec conviction, il doit absolument les examiner, c'est-à-dire s’en occuper mentalement et si maintenant son désir est sérieux et s'il s’acquitte des conditions que Dieu posent pour pouvoir prodiguer le patrimoine spirituel, ses pensées deviendront éclairées et ce que son cœur lui fera apparaitre de façon claire et lumineuse il l’affirmera. Et alors il pourra dire avec conviction sans preuve : Je crois. Comment des enseignements erronés pourraient-ils être reconnus comme tels et comment Dieu pourrait-il bien exiger des hommes la responsabilité, si c’était dans Sa Volonté que l'activité mentale soit exclue et qu’à sa place soit mise inconditionnellement une foi aveugle ? Les hommes ne seraient alors pas responsables, mais seulement les quelques-uns qui cherchent à répandre cet enseignement et veulent rendre impossible toute résistance au travers d’une exigence de foi aveugle. Mais cela n'est pas la Volonté de Dieu, vu que seulement par l'activité mentale le travail sur l'âme peut commencer, travail qui dans le premier cas reste presque toujours inaperçu. Seulement à travers l'activité mentale il est établi la liaison avec le Royaume spirituel et les êtres de Lumière peuvent entrer en action et commencer leur vraie activité d'enseignement, chose qui est impossible si l'homme croit aveuglement. Et il arrivera certainement à un résultat satisfaisant, s'il est sérieux pour atteindre un savoir selon la Vérité pour sa prise de position envers Dieu et envers son âme. Parce que Dieu ne laisse pas dans l'obscurité celui qui cherche la Lumière et les hommes seront toujours satisfaits du résultat mental, s'ils l'ont conquis après une prière fervente tournée vers Dieu, qui seule peut lui donner l'éclaircissement si et quand il raisonne avec des pensées justes. Si vous croyez dans un Dieu d'Amour, une Sagesse et une Omnipotence, alors cela vous suffit pleinement pour conquérir une foi convaincue dans les enseignements qui sont procédés de Dieu, comme vous reconnaîtrez aussi ce qui a été ajouté humainement et jusqu'où cela correspond à la Vérité. Parce que Dieu en tant que l'éternelle Vérité aidera et commandera toujours ses pensées, il lui donnera la force de jugement si seulement il est de bonne volonté pour reconnaître ce qui est juste et s’il s'emploie pour la Vérité, pour ce qu’il a reconnu comme étant la Vérité par rapport au prochain, parce que Dieu veut que la Vérité soit répandue, parce qu'elle seule mène en haut et rend bienheureux.

Amen

Traducteurs
Traduit par: Jean-Marc Grillet

KAJ JE VERA?

Človeško bitje mora preko njegove vere postati blaženo.... Toda kaj je vera? Ko človeško bitje lahko upravičeno trdi, da on veruje? Če so mu predstavljene duhovne doktrine, potem on ne bo nikoli sposoben zahtevati ali pa za njih pridobiti dokaza, ker so duhovne stvari iznad razumske dejavnosti in ne morejo biti nikoli preverjene. Zato, če človeško bitje veruje, mora smatrati, da je resničnonekaj, kar ne more biti dokazano....

Toda če on želi postati blažen, se od njega pričakuje več kot le slepo vero, katera pa se kaže v dejstvu, dačloveško bitje ne bo nasprotovalotemu,da on tako navidezno sprejema doktrine, ki so mu ponujene.... Od njega se zahteva, da on tonavzvenodkrito potrdi; da sprejme učenje, ker je znotraj sebe v njega prepričan celo brez dokaza. To notranje prepričanje pa bo vedno proizvod mentalnedejavnosti, formiranja nekega mišljenja glede tega, kar se od njega pričakuje, da veruje. To formiranje mišljenja mora biti vedno sproženo s strani njega, brez zunanje prisile. Doktrina ga mora tako rekoč držati (v razmišljanju); on mora upoštevati dobre in slabe strani, vse dokler ne pride do končnega stališča, katerega pa mora potem tudi podpreti, če se od njega zahteva izjava. Glede religijske doktrine je potrebno temeljitorazmisliti, preden to lahko postane resnično mentalno znanje, ker je tu drugače govora samo o slepi veri, ki pa je pred Bogom popolnoma brezkoristna. Rezultat njegovega razmišljanja je odvisen od njegove željepo Resnici in od njegovega hrepenenja po Bogu, kar pa ga obenem tudi spodbudi na delovanje v Ljubezni. Bog dejansko ne bo pustil v zmoti (zablodi) tistega, ki resno išče Resnico, če je on z njegovim obnašanjem v življenju dostojen za prejemanje Resnice. Ker pa je zmota razširjena po celem svetu in ker princ laži (Janez 8:44) poizkuša povsod razprostreti temo, ker bi želel ugasniti vso svetlobo, je razumljivo, da je bilo med človeško raso uveljavljenozmotno verovanje; Bog namreč spoštuje svobodno voljo vsakega bitja in celo Njegova Beseda, kizagotavlja najčistejšo Resnico, je prepuščena na milost in nemilost človeški svobodni volji. Zato mora biti volji človeškega bitja ravno tako prepuščeno, da veruje ali pa ne veruje, če on podrobno preuči posamezne doktrine in o njih formira mišljenje....

Da pa bi bil v slednje prepričan, je nujno, da jih on podrobno preuči oz. on mora o njih razmišljati. In če je njegovo hrepenenje resno; če on izpolni pogoje, katere je Bog postavil, da bi podaril duhovno znanje, bo on razumsko vse bolj prosvetljen. Njemuse bo zdelo, da je jasno in mogoče vse, kar potrjuje njegovo srce. Potem pa on obenem tudi lahko v prepričanju in brez dokaza izjavi: Jaz verujem.... Kako drugače bi bilo lahko mogoče prepoznati zavajajoče učenje in kako bi Bog lahko od ljudi zahteval odgovornost, če bi bila Njegova volja, da morajo ljudje izključitimentalnodejavnost in jo nadomestiti z brezpogojno slepo vero? V tem primeru pa ljudje ne bi bili odgovorni razen nekaterih, ki poizkušajo razširiti takšno učenje in želijo preprečiti vsakršno nasprotovanje tako, da zahtevajo slepo vero.Vendar pa to ni Božja volja, ker se psihološko delo navsezadnje začne edinolezmentalno dejavnostjo, ki pa v prejšnjem primeru po navadi ostaja zanemarjena. Edinomentalna dejavnost vzpostavlja vezo z duhovnim kraljestvom;potem pa bodo svetlobna bitja lahko začela delovati in začela z njihovimdejanskim delom poučevanja, kar pa je nemogoče, če človeško bitje verjame na slepo. In on bo zagotovo prišel do zadovoljujočega zaključka, če je resen, kar se tiče resničnega znanja in njegovega mišljenja o Bogu ter o njegovi duši. Bog namreč ne bo pustil v temi tistih, ki iščejo svetlobo; in oseba bo vedno našla zadovoljujoč mentalni zaključek, če ga jedosegel z zvesto molitvijo k Bogu, Kateri ga edini lahko prosvetli glede tega, ali on razmišlja pravilno ali pa ne. Če verujete v Boga Ljubezni, modrosti in vsemogočnosti, potem bo to povsem dovolj, da dosežete prepričljivo vero preko učenj, ki so prišla iz Boga, kakor boste obenemtudi prepoznali človeške dodatke in koliko so oniv skladu z Resnico. Namreč Bog, večna Resnica, boosebi vedno pomagal, da popravi njegovo razmišljanje; On mu bo dal moč, da presodi(oceni), če je le voljan prepoznati to, kar je pravilno in se pred bližnjimi človeškimi bitji zavzemati za to, kar prepozna kot Resnico.... Božja volja je namrečta, da mora biti Resnica razširjena, ker edino Resnica vodi do vzpona in do blažene sreče.

AMEN

Traducteurs
Traduit par: Lorens Novosel