Representad a Mí y a Mi nombre ante el mundo, y luego Yo os representaré un día en la eternidad, ante Dios, el todopoderoso Creador del cielo y de la tierra, de Quien surgieron todas las criaturas a quienes volvió a dar una vida independiente.
Así también Yo, el hombre Jesús, era un ser independiente creado por Él, tanto en cuerpo como también en alma. Había emanado de la fuerza primaria eterna para hacer una prueba de uso de fuerza en el ser independiente, que tenía como objetivo una completa deificación, para finalmente fusionarme Yo Mismo de nuevo con la fuerza primaria y como tal poder crear y diseñar, para gobernar sobre innumerables espíritus creados originalmente, sobre innumerables mundos y todos sus residentes.
Como el ser humano Jesús pasé esta prueba de uso de fuerza, porque usé todas las capacidades que un hijo de Dios ha recibido a través del infinito amor paternal para su vida terrenal, y dirigí el flujo inconmensurablemente de Dios hacia Mí... Yo Mismo determiné al Amor eterno a esta entrega porque la deseé con toda la fuerza amorosa de Mi corazón y el Amor eterno no pudo resistirme porque se da a Sí Mismo a cada hombre que lo desee...
Como ser humano pronuncie las Palabras: “Nadie viene al Padre sino por Mí...“. Os prometí a vosotros, los humanos, que pediré al Padre por vosotros que os confesara si Me confesáis a Mí y Mi nombre ante el mundo. Porque sabía que alcanzaría el último objetivo en la tierra, la Deificación de Mí Mismo y que entonces, estando en asociación con la Deidad eterna, también puedo daros lo que pedís en Mi nombre, es decir, bajo la invocación de Mí Mismo... Porque Mi Padre y Yo somos uno...
El fuego del amor consumió todo lo que aún se interpuso en el camino de una unión completa. Cuerpo y alma se habían espiritualizado durante Mí andar por la tierra y se habían convertido en la misma sustancia del Espíritu de amor eterno e infinito del que todo había surgido. Como el ser humano Jesús, Él obraba en Mí y Yo obraba desde Él y con Él... pero lo que obraba era Su Espíritu, el eterno inexplorado Espíritu de amor, Quien es ilimitado, Quien por lo tanto tampoco estaba atado en ninguna forma, Quien gobernaba todo el infinito, quien fue poder y luz, amor y voluntad, Quien se expresó en la creación de innumerables seres espirituales...
Yo también fue un ser creado así, un hijo de Dios, a Quien le fueron reveladas todas las glorias de Su amor, pero Quien también se confesó a él de libre albedrío cuando el ejército de espíritus originalmente creados se rebeló contra Él en la conciencia de la abundancia de poder, lo que lo hizo arrogante y lo hizo caer. Yo había emergido de la irradiación del amor de Dios, que me atraía poderosamente hacia Él. Fui expuesto libremente como un ser independiente, pero una y otra vez fui atraído de regreso a la Fuente original de la fuerza, Que Me llenaba de alegría y que no pude de ver.
Pero también vi la apostasía de lo espiritual, vi como el poder divino del amor fluyo en innumerables creaciones, y supe cuál era el propósito de esta creación, que debía servir para traer de vuelta a lo espiritual caído. Y Mi voluntad de amar se hizo abrumadora, de poder participar en la redención de este espiritual... de crear oportunidades para que retomará el punto de vista que lo espiritual había renunciado voluntariamente. Conocí el eterno plan de Salvación de Dios, del Amor eterno y engendrador de seres semejantes a Dios, que querían apartarse de Su expresión de amor...
Abandonaron voluntariamente su asociación con Dios y, por lo tanto, perdieron su divinidad. En consecuencia, se volvieron impotentes y sin luz, y este espiritual impotente y sin luz, que huía del amor de Dios, se endurece en una sustancia sólida, que todavía era espiritual en sí misma, pero incapaz de una actividad creadora y diseñadora... Pero el Amor eterno tomó esta sustancia y la formó según Su voluntad en creaciones de las más diversas especies. Otra vez el inconmensurable amor de Dios estaba obrando, y Su sabiduría la determinó a incluir lo espiritual que quería huir de Él en un proceso de transformación, cuyo fin es una repatriación completa de lo espiritual a su salida.
Este plan de Salvación Me hizo feliz y el amor por lo espiritual caído Me movió a ayudarlo si debiera fallar... Yo sabía de Mi misión como ser hombre Jesús desde el principio, porque Me ofrecí por ella, pero como sabía también de la unión con el Amor divino, que debería coronar esta obra Mía... (11.06.1951) Porque el ser ciertamente fue creado por Dios, el Amor eterno, pero sólo para, puesto fuera, alcanzar la independencia y en esta independencia esforzarse hacia la fuente original de la fuerza del amor y poder obrar en mayor medida con ella, en el mismo principio pero con una fuerza cada vez mayor.
No es una condición dependiente obrar en unión con el Amor eterno, y sin embargo un cooperación con Él; la conciencia del “yo” del ser permanece y, sin embargo, se fusiona con Dios cuando ha alcanzado el grado de perfección, cuando se ha espiritualizado completamente a través del amor... Entonces se ha convertido en la imagen de Dios, y sin embargo, no se puede hablar de varios Dioses, porque divinizar significa lo mismo que una fusión completa con Él...
Como ser una vez emané de Dios, pero en Dios encontré Mi objetivo; En cierto modo, lo creado en su libre albedrío ha entrado en el estado, que su fin, pero que jamás podrá ser creado por Dios, porque la perfección en este grado tiene como prerrequisito el libre albedrío, o también... existe una diferencia entre una criatura y un niño de Dios, la imagen del Padre... que de nuevo encuentra su fin último en la fusión total con el Padre. Yo como hombre en la tierra Me he esforzado por este objetivo en completa libertad de voluntad y lo conseguí, de modo que el Padre y Yo nos hemos convertido en uno, y al mismo tiempo se le concedió una ayuda a la humanidad que fracaso en el proceso de cambio, que se extendió a todo lo espiritual atado, que se había vuelto débil e indefenso al apartarse de Dios...
Como ser humano le llevé esta ayuda porque renuncié al poder y la capacidad divino hasta que se cumpliera la obra de redención para mover a los hombres a volverse hacia sí mismos para que ellos también se esforzasen por la meta, que es el sentido y el propósito de la vida terrenal... la unificación con Dios a través de la auto formación al amor, que lo diviniza todo y aumenta constantemente la fuerza porque se une con la Fuerza primaria de la cual emanó una vez...
amén
TraductorZastopajte Mene in Moje Ime pred svetom; tako tudi Jaz vas želim nekoč zastopati v večnosti pred Bogom, vsemogočnim Stvarnikom neba in Zemlje, iz Katerega so nastale vse stvaritve in katerim je On ponovno dal samostojno življenje (Matej 10:32, 33).
Tako Sem bil tudi Jaz, človek Jezus iz Njega ustvarjeno samostojno bitje tako po telesu, kakor tudi po duši. Jaz Sem nastal iz večne prazgodovinske moči, da bi opravil izpit razvoja moči v samostojnem bitju, kateri ima za cilj popolno deifikacijo (postati Božanski), da bi se končno ponovno združil z izvorno močjo in bil kot takšen sposoben ustvarjati ter oblikovati, vladati nad brezštevilnimi ustvarjenimi bitji, nad brezštevilno prvobitno ustvarjenimi duhovi, nad brezštevilnimi svetovi in vsemi njihovimi prebivalci. Kot človek Jezus Sem prestal ta izpit razvoja moči, ker Sem izkoriščal vse sposobnosti, katere je nek Božji otrok v življenju preko neskončne Očetove Ljubezni dobil za svoje zemeljsko življenje in Sam Sebi usmeril ta neizmerni tok moči od Boga.... Jaz Sem Osebno spodbudil večno Ljubezen na to (pre)dajanje, ker Sem Sam z vso močjo Ljubezni Mojega srca hrepenel po njej, in večna Ljubezen Mi ni mogla nuditi nikakršnega odpora, ker se ona daje (podarja) vsakemu človeku, kateri po njej hrepeni.... Kot človek Sem izgovoril Besede: »Nihče ne pride k Očetu drugače kot po Meni....« (Janez 14:6). Vam ljudem Sem obljubil, da bom za vas molil pri Očetu, da bi vas priznal, če vi Mene in Moje Ime priznate pred svetom. Jaz Sem namreč vedel, da Sem na Zemlji dosegel končni cilj, deifikacijo Samega Sebe in da vam Jaz stoječ v zedinjenju z večnim Božanstvom lahko ravno tako dam, karkoli prosite v Mojem Imenu oz. ko kličete Mene Osebno (Janez 14:13, 14; 16:23, 24).... ker Sva Moj Oče in Jaz eno (Janez 10:30).... Ogenj večne Ljubezni je pogoltnil vse, kar je še stalo na poti do popolnega zedinjenja. Telo in duša sta se v času Moje zemeljske poti poduhovila in sta postala enaka substanca, kot je večni in neskončni Duh Ljubezni, iz Katerega je vse nastalo. Kot človek Jezus je On deloval v Meni, Jaz pa Sem deloval iz Njega in z Njim.... vendar pa je bil to, kar je delovalo, Njegov Duh, večni nedojemljivi Duh Ljubezni, Kateri pa je neomejen; Kateri zato ni bil vezan v nikakršno obliko, Kateri je vladal celotni neskončnosti, Kateri je bil svetloba in moč, Ljubezen in volja, in Kateri Se je izrazil v ustvarjanju brezštevilnih duhovnih bitij.... Jaz Sem bil ravno tako neko takšno ustvarjeno bitje; Božji otrok, kateremu so bile odprte vse lepote Njegove Ljubezni, Kateri pa se je torej v svobodni volji odločil za Njega, ko se je množica prvobitno ustvarjenih duhov v polnem zavedanju moči uprla proti Njemu, kar pa jih je naredilo prevzetne in jih pripeljalo do padca. Jaz Sem nastal iz Božjega Ljubezenskega sevanja, katero Me je močno pritegnilo k Njemu. Jaz Sem bil kot samostojno bitje eksternaliziran (postavljen vidno ven) v svobodno (bitje). Vendar pa Me je ono vedno znova privlačilo nazaj k Izvoru moči večnosti, Kateri pa Me je naredil izjemno blaženega in Katerega nisem bil sposoben videti. Čeprav pa Sem Jaz videl padec duhovnega; videl Sem, kako se je Božanska Ljubezenska moč izlivala v brezštevilne stvaritve, in Jaz Sem poznal namen tega (vidnega) stvarstva, katerega namen je vrnitev padlega duhovnega.... ustvarjanje možnosti, da bi ponovno zavzeli stališče (mišljenje), kateremu se je duhovno (prvobitno ustvarjeni duhovi) prostovoljno odreklo. Vedel Sem o večnem Božjem načrtu odrešenja, o večni Ljubezni in Pra-staršu Bogu-enakih bitij, katera so želela sebe prikrajšati za Njegov izraz Ljubezni....
Prostovoljno so se odrekli zedinjenju z Bogom in s tem porušili njihovo Božanstvenost. Zaradi tega so ostali brez svetlobe ter moči. In to duhovno brez svetlobe in moči, katero je pobegnilo Božji Ljubezni, se je strdilo v trdo substanco, katera pa je v sebi še vedno duhovno, toda nesposobno za ustvarjalno ter oblikotvorno dejavnost.... To substanco je posedovala večna Ljubezen in jo po svoji volji oblikovala v stvaritve najrazličnejših vrst. Ponovno je bila na delu Božja Ljubezen; Njegova modrost je določila, da duhovno, katero Mu je želelo pobegniti, vstopi v proces spremembe, katere cilj pa je popolna vrnitev tega duhovnega k svojemu Izvoru. Ta načrt odrešenja Me je naredil blaženega, toda Ljubezen do tega padlega duhovnega Me je spodbudila, da jim pomagam, ko naj bi ono padlo.... Že od začetka Sem namreč vedel za Moje poslanstvo, za človeka Jezusa, ker Sem se Jaz Sam ponudil za to; kakor Sem tudi vedel o zedinjenju z Božansko Ljubeznijo, katera naj bi okronala to Moje delo.... (11. Junij 1951). Bitje je namreč dejansko ustvarjeno od Boga, večne Ljubezni, ampak samo zato, da bi, postavljeno vidno ven, doseglo samostojnost in v tej samostojnosti težilo k prvobitnemu Izvoru moči Ljubezni, in da bi v zedinjenju z Njim lahko v povečani meri delovalo z enakim načelom, vendar pa z močjo, katera se vedno vse bolj povečuje. Delovati v zedinjenju z večno Ljubeznijo ne pomeni ne-samostojnega stanja, ker pri delovanju skupaj z njo bitju ostane samozavedanje, čeprav pa je kljub temu združeno z Bogom; ono je namreč doseglo stopnjo popolnosti, ker je preko Ljubezni popolnoma poduhovljeno.... Potem pa je ono postalo kot Božja podoba; čeprav pa se ne more govoriti o več Bogov, ker deifikacija pomeni popolno spajanje z Njim.... Kot bitje Sem nekoč nastal iz Boga, obenem pa sem v Bogu našel tudi Moj cilj: stvaritev (ustvarjena) je v svobodni volji na enak način vstopila v stanje, katero je njen cilj, kateri pa ne more biti nikoli uresničen s strani Boga, ker je na tej stopnji ravno svobodna volja predpogoj oz. obstaja razlika med stvaritvijo in Božjim otrokom, podobo Očeta.... katera ponovno v popolnem zedinjenju z Očetom najde svoj končni cilj. V popolni svobodi volje Sem si Jaz kot človek na Zemlji prizadeval in ta cilj tudi dosegel tako, da sva Oče in Jaz postala eno. Istočasno pa je bila človeštvu, katero ni uspevalo v procesu spremembe, ponujena pomoč, katera pa je zajemala vse, kar je omejeno in kar je preko odpadništva od Boga postalo šibko ter nebogljeno.... Jaz Sem jim prinesel to pomoč kot človek, ker Sem se odrekel Božji moči in sposobnosti toliko časa, dokler ni bilo doseženo delo odrešenja; da bi ljudi spodbudil na samoopazovanje, da bi tako tudi oni stremeli k cilju, kateri pa je smisel in namen zemeljskega življenja.... k zedinjenju z Bogom preko samooblikovanja v Ljubezen, katera vse deificira in nenehno povečuje moč, ker se združuje z izvorno (prvobitno) močjo, v kateri je nekoč imela svoje izhodišče.
AMEN
Traductor