La chispa divina en el hombre es su guía en esta tierra, porque impulsa al hombre a hacer el bien y le advierte ante las malas acciones y pensamientos... pero solo suavemente, para que pueda ser escuchada y sentida, pero que no tiene que ser escuchada y sentida porque no se empuja a sí misma hacia delante, sino que exige que el hombre escuche hacia adentro para ser escuchada. Por eso la voluntad del ser humano es nuevamente necesaria en primer lugar para tomar conciencia de la fina voz interior. La voluntad es pues lo primero, y todas las gracias obra correspondiente a ella, lo que incluye también la expresión de la chispa divina en el hombre. Pero la voluntad es libre, no hay influencia forzada sobre ella desde arriba o desde abajo... ni Dios ni Su oponente determinan lo que el hombre quiere, pero tienen una influencia sobre él correspondiente al libre albedrío...
Este merece mención especial porque transforma totalmente el cuadro de la Deidad eterna, Que es el amor en Sí Mismo, cuando se enseña que la dirección de la voluntad está determinada por Dios, cuando se enseña que el hombre no puede usar su voluntad libremente, sino que depende de la gracia y misericordia de Dios la dirección que tome esta voluntad. Ciertamente es un acto de gracia y misericordia que al hombre se le dé la oportunidad de probar su voluntad y probar la voluntad vuelta hacia Dios, pero ¿de qué serviría la vida terrenal del hombre si su voluntad fuera restringida y su desarrollo en la tierra fuera por lo tanto completamente obra de Dios o determinado por Él para tener éxito o no tener éxito... Una enseñanza como tal dejaría dudar del amor y la sabiduría de Dios y por lo tanto no puede corresponder nunca a la verdad.
El ser humano ciertamente lleva el despertador dentro de sí todo el tiempo, la misericordia de Dios es constantemente reconocible, porque esta voz tranquila es también un don de gracia, una ayuda para conducir al ser humano hacia donde Dios quiere aterrice... pero depende completamente de él como usa el don de gracia, de lo contrario el despertador en el corazón sonaría tan fuerte y claramente que tendría que ser escuchado y la persona se vería obligada a actuar como se le pide.
El hombre tiene libre albedrío... esto es de mayor importancia para su desarrollo espiritual y nunca puede ser negado, solo que las palabras pueden ser mal entendidas o interpretadas si falta la comprensión necesaria para ello, de cuál es la tarea que el hombre tiene realmente en la tierra y qué objetivo debe lograr. Cualquiera que sepa sobre esto también reconoce inmediatamente el error de una enseñanza, aunque se presente de origen divino. Hay que destacar siempre el amor y la sabiduría de Dios, todo debe probar el amor y la sabiduría de Dios, y donde se puede dudar de ello, una enseñanza carece de origen divino, porque el Dios, que quiere ser amado no Se presenta a Sí Mismo de tal manera que Él debe ser temido...
El Dios, Que corteja el amor de Sus criaturas para hacerlas felices para siempre, no Se les presentará como un Dios de la ira y de la arbitrariedad y cortará de raíz cualquier amor por Él. Buscad encontrar el significado correcto y no juzgad por la letra, porque esta mata, mientras que el espíritu primero le da vida. Pero donde el Espíritu de Dios está obrando, allí caen todos los velos y todos los que estén llenos del Espíritu de Dios, y Su Palabra también será comprensible
amén
TraductorBožanska iskra v človeku je njegov kažipot na tej Zemlji, ker vodi človeka delati to, kar je dobro, in ga opozarja pred zlobnimi dejanji in mislimi.... toda vedno le nežno, tako, da se ona lahko sliši in čuti, ne pa tudi mora slišati in čutiti, ker sebe ne vsiljuje, temveč zahteva, da oseba posluša navznoter, da bi (ta Božanska iskra) bila opažena. Torej se zopet najprej zahteva človekova volja, da bi se zavedal nežnega notranjega glasu. Volja je torej prva (najvažnejša), in vsi ostali blagoslovi začnejo veljati v skladu s tem, kar prav tako vključuje manifestacijo (izražanje) Božanske iskre v človeku. Volja pa je svobodna, ona ni pod prisilnim vplivom, niti od zgoraj niti od spodaj.... niti Bog niti Njegov nasprotnik ne določata hotenja človeka, vendar pa skladno z njegovo svobodno voljo ona vršita svoj vpliv na njega.
To mora biti še posebej omenjeno, saj podobo večnega Božanstva, Katera je v Sebi sama Ljubezen, popolnoma spremeni, ko se uči, da je smer volje določena od Boga, ko se uči, da človek ne more uporabljati svoje volje svobodno, temveč, da je odvisen od Božje milosti in usmiljenja, katero smer bo ta volja izbrala. Dejstvo, da je človeku sploh ponujena priložnost preizkusiti svojo voljo in dokazati svojo, Bogu naklonjeno voljo, je zagotovo dejanje Božje milosti in usmiljenja, čeprav, kakšno korist bi imelo življenje človeka na Zemlji, če bi njegova volja bila omejena in njegov razvoj na Zemlji bil v celoti Božje delo, oziroma od Njega določen na uspeh ali neuspeh.... *Takšno učenje* (doktrina o predestinaciji-vnaprejšnji določitvi) daje povod, da se dvomi v Božjo modrost in Ljubezen, in zato nikoli ne more ustrezati Resnici.
Človek znotraj v sebi nedvomno vedno nosi budilko, Božje usmiljenje je vedno prepoznavno, saj je tudi ta nežni glas dar milosti, pripomoček, da človeka priganja-žene tja, kjer mora v skladu z Božjo voljo pristati.... toda v polni svobodi je prepuščeno njemu, kako bo on uporabil ta dar milosti, sicer bi budilka (krivda) v srcu zvonila tako glasno in opazno, da bi se ona morala slišati, da bi oseba nato prisilno delovala, kot bi se od nje zahtevalo.
Človek ima svobodno voljo.... to je za njegov duhovni razvoj ključnega pomena in tega ni mogoče nikoli zanikati; kljub temu pa so lahko besede (Svetega Pisma) napačno razumljene ali napačno interpretirane, če za to manjka potrebno razumevanje, kakšna je sploh dejanska naloga človeka na Zemlji in kateri cilj mora on doseči. Vsak kdor to ve, takoj prepozna zmoto nauka-doktrine, četudi jo zagovarjajo, da je božanskega porekla. Božja Ljubezen in Modrost morata biti vedno poudarjeni, vse mora prikazovati Božjo Ljubezen in Modrost, in kjer se (v) to lahko dvomi, je v nauku odsoten Božanski izvor, saj Bog, ki želi biti ljubljen, ne prikazuje Samega Sebe tako, da se Ga moramo bati....
A Bog Kateri se poteguje za Ljubezen svojih živih stvaritev, da bi jih za večno osrečil s Svojo Ljubeznijo, ne bo Sebe prikazal kot Boga jeze in samovolje, in vso Ljubezen do Sebe zatrl v kali (na začetku). Poskusite najti pravi pomen in ne sodite v skladu s črko, saj črka ubija, a Duh daje življenje (2. Korinčanom 3:6). In kjer je Božji Duh na delu, je vsaka tančica dvignjena, in vsaka oseba napolnjena z Božjim duhom, bo prav tako razumela Njegovo Besedo. AMEN
Traductor