Kundgabe mit Übersetzung vergleichen

Weitere Übersetzungen:

Anlaß des Abfalles Luzifers von Gott....

Als Ich Miniaturen Meiner Selbst ins Leben rief, bewegte Mich dazu Meine endlose Liebe, die sich verschenken wollte, die sich Gefäße schaffen wollte, um sich in diese zu ergießen.... Meine Liebe wirkt sich als Kraft aus, und diese Kraft wollte schöpferisch tätig sein, und so mußte auch das von Mir Erschaffene.... weil Meine Kraft sich in jene Gefäße ergoß.... wieder in der gleichen Weise schöpferisch sich betätigen, denn es waren Wesen, die als Meine Ebenbilder auch den gleichen Schaffensdrang in sich trugen, die wieder die ihnen ständig zuströmende Kraft zum Wirken antrieb, weil die Kraft, die Mir als dem Urquell der Kraft entströmte, ständig Leben erzeugte. Und so wird es euch verständlich sein, daß also alle Wesen, die aus Mir hervorgingen, sich in einem Zustand befanden, wo sie auch keine Beschränkung kannten im Erschaffen von Werken jeglicher Art, worin sie ihre Seligkeit fanden.... daß sie aber auch gleich Mir keiner Beschränkung unterworfen waren, denn Meine Liebe war endlos, und so auch strömte Meine Liebekraft {aus} in alle Wesen, um sie zu beglücken. Es trat auch kein Stillstand ein in der schöpferischen Tätigkeit jener Wesen, weil es auch keine Beschränkung Meiner Kraft gab, die niemals sich aufbraucht, die immer und ewig verströmen wird, und daher immer und ewig Schöpfungen erstehen werden, wie auch alle von Mir einst ausgestrahlten Wesen so lange uneingeschränkt die Kraft aus Mir beziehen zum Erschaffen und Gestalten, wie sie sich selbst Mir öffnen, d.h. keinen Widerstand Meiner Liebeanstrahlung entgegensetzen. Und es hätte dieser selige Zustand wahrlich kein Ende zu nehmen brauchen, weil von Meiner Seite aus niemals den Wesen eine Beschränkung auferlegt worden wäre und sie daher auch kein Abnehmen der Kraft zu fürchten brauchten. Und doch trat eine Änderung dieses überglückseligen Zustandes der Wesen ein.... veranlaßt durch einen Umstand, den die Wesen als mangelhaft ansahen: daß Ich Selbst, ihr Gott und Schöpfer, ihnen nicht schaubar war als gleiches Wesen, daß sie wohl um Mich als ihren Vater wußten, von Dem sie ausgegangen waren, doch weil Ich Mich ihnen nicht sichtbar vorstellte, sahen sie dies als eine Begrenzung Meiner Vollkommenheit an. Sie begannen, verkehrte Gedanken in sich zu bewegen, weil sie nicht Mir Selbst offen diese Frage vorstellten, die Ich ihnen auch beantwortet hätte, so daß sie also ihr falsches Denken eingesehen und berichtigt hätten.... Doch diese innerlichen Zweifel an Meiner Vollkommenheit glaubten sie Mir verheimlichen zu können, und doch wußte Ich darum.... Aber Ich wendete keinen Zwang an, sondern ließ ihnen in ihrem Denken vollste Freiheit, die sie jedoch mißbrauchten.... Denn sie erkannten den gleichen Zweifel an Meiner Vollkommenheit auch in dem Wesen, das als erstes aus Mir herausgestellt wurde und das in aller Schönheit erstrahlte in vollstem Licht.... Dieses Wesen schenkte Mir wohl seine ganze Liebe Ewigkeiten hindurch, und es war in dieser Liebe überaus selig und mit Mir eines Willens.... obgleich auch sein Wille frei war. Doch zuweilen stiegen auch in diesem lichtstrahlenden Wesen leise Zweifel auf, weil Ich auch ihm nicht schaubar war. Seine große Liebe zu Mir aber schlug immer wieder die auftauchenden Zweifel nieder, und es gab sich Mir zu eigen und fand seine Seligkeit in ständigem Erschaffen von gleichgearteten Wesen durch seinen Willen unter Nutzung Meiner Kraft. Doch immer wieder tauchte dieser Zweifel an Mir auf, und auch er unterbreitete ihn nicht Mir, was ihm möglich war.... Er nährte den Zweifel, daß er ständig stärker wurde und seine Liebe zu Mir verringerte.... Dadurch schwächte er aber auch sich selbst, weil seine verringerte Liebe zu Mir auch Meinen Liebezustrom verminderte und auch seine schöpferische Tätigkeit einschränkte. Hätte er Mich schauen können, dann wäre es ihm nicht möglich gewesen, sich von Mir abzuwenden, doch ihn hätte Mein Liebefeuer verzehrt, denn kein geschaffenes Wesen ist fähig, in das Urfeuer Meiner Liebe zu blicken, ohne zu vergehen.... Auch er wußte das, weil er in lichtvollster Erkenntnis stand, doch er trieb sein Spiel mit dem Gedanken, mehr zu sein als Ich, weil er in hellstem Licht und vollendetster Schönheit erstrahlte.... Er konnte sich kein Wesen vorstellen, das ihn noch an Licht und Schönheit übertraf, und er nahm daher auch für sich das Herrscherrecht über alle geschaffenen Wesen in Anspruch, deren Erzeuger er wohl war durch seinen Willen, doch die Kraft zum Erschaffen von Mir bezogen hatte. Er sah nun in dem Heer der Geistwesen seine Macht, und darum glaubte er, die Kraft aus Mir entbehren zu können, er glaubte, sie Mir entzogen zu haben durch das Erschaffen der unzähligen Wesen, und er sah es als einen Beweis Meiner Machtlosigkeit an, daß Ich Mich nicht ihm sichtbar vorstellte.... Und Ich ließ ihn bei seinem Glauben, weil Ich ihn als völlig freies Wesen aus Mir hinausgestellt hatte, das Ich nie und nimmer zwingen werde, seinen Willen und sein Denken zu ändern.... und wenn er sich Ewigkeiten von Mir entfernt hält. Meine Kraft stieß nun auf Widerstand und Abwehr, und folglich blieb sie völlig unwirksam. Und es ist nun dieses Mein erst-geschaffenes Wesen unfähig, noch irgendwelche Schöpfungswerke erstehen zu lassen, doch es glaubt sich groß und mächtig, weil es die Unzahl geistiger Wesen als sein Eigentum ansieht, die sich gleich ihm wider Mich auflehnten und Meine Liebeanstrahlung zurückwiesen.... Auch sie sind unfähig zu jeglicher Tätigkeit, weil auch sie sich endlos weit von Mir entfernten. Aber es war ihr freier Wille, den Ich achte und sie daher so lange von Mir entfernt bleiben, bis sie wieder im freien Willen sich Mir nähern und Meine Liebeanstrahlung erbitten.... Auch das erst-geschaffene Wesen.... Mein nunmehriger Gegner.... wird einmal den Weg der Rückkehr zu Mir antreten, auch er wird einmal sich wieder nach Meiner Liebeanstrahlung sehnen und sie freiwillig wieder von Mir in Empfang nehmen, weil er einmal seinen Widerstand aufgeben wird, wenn auch noch Ewigkeiten vergehen werden.... Doch alles, was als Kraft einmal von Mir ausgestrahlt wurde, kehrt unweigerlich wieder zum Kraftquell von Ewigkeit zurück....

Amen

Übersetzer
Dies ist eine Originalkundgabe von Bertha Dudde

VZROK LUCIFERJEVEGA ODPADNIŠTVA OD BOGA ....

Ko Sem poklical miniature Sebe Samega v obstoj (v življenje), Me je k temu motivirala Moja neskončna Ljubezen, katera je želela sebe podariti, katera si je želela ustvariti posode, da bi se vlivala v njih.... Moja Ljubezen učinkuje kot Moč, in ta moč je želela biti ustvarjalno aktivna, in zato so morale Moje stvaritve.... ker je Moja moč pritekala v te posode.... prav tako na enak način biti ustvarjalno aktivne, ker so ta bitja kot podobe Mene Samega prav tako imela v sebi isti ustvarjalni nagon, ki je priganjal stalno pritekajočo Moč k aktivnosti, ker je moč, ki je sevala iz Mene kot izvirnega Vira moči, nenehno ustvarjala življenje.

In tako boste razumeli, da so se torej vsa bitja, ki so nekoč izšla iz Mene, nahajala v enem stanju, v katerem prav tako niso poznala nobene omejitve ustvarjanja vsakovrstnih del, kar jih je naredilo blaženo srečne.... temveč, da oni prav tako kakor Jaz niso bili podložni nobeni omejitvi, kajti Moja Ljubezen je bila neskončna, in s tem je moč Moje Ljubezni pritekala v vsa bitja, da bi jih osrečila. Ustvarjalna aktivnost teh bitij se ni nikoli ustavila, ker prav tako ni obstajala omejitev Moje moči, katera se nikoli ne bo potrošila, katera bo vedno in za večno tekla, in zatorej bodo vedno in večno nastajale nove stvaritve, kot bodo tudi vsa Moja nekoč izsevana bitja prejemala Mojo neomejeno moč za ustvarjanje in oblikovanje tako dolgo, vse dokler bodo sami odprti za Mene, to pomeni, vse dokler se ne bodo upirali osvetlitvi Moje Ljubezni.

In to blaženo stanje se res nikoli ne bi rabilo končati, ker z Moje strani nikoli nisem naložil omejitev bitjem in se jim prav tako ni bilo potrebno bati zmanjšanja Moči. In vendar se je zgodila sprememba tega nadvse blaženega stanja bitij.... povzročena s situacijo, katero so bitja štela za pomanjkljivost: dejstvo, da Jaz Sam, njihov Bog in Stvarnik njim nisem bil viden kot enako bitje, kot so oni sami, da so prav zares vedeli za Mene kot njihovega Očeta, iz katerega so bili nastali, toda, ker se jim Jaz nisem vidno predstavil, so na to gledali kot na omejitev Moje popolnosti.

V sebi so začeli gojiti napačne misli, ker niso Meni Samemu postavili teh odprtih vprašanj, na katera bi jim Jaz bil odgovoril tako, da bi lahko razumeli in popravili svojo napačno predstavo. Vendar so verjeli, da lahko prikrijejo te notranje dvome o Moji popolnosti, in vendar Sem Jaz vedel za njih.... Toda Jaz nisem uporabil nobene prisile, ampak sem dal njihovim mislim popolno svobodo, katero pa so oni zlorabili.... Kajti enake dvome glede Moje popolnosti so prepoznali tudi pri tem bitju, katerega Sem bil prikazal v zunanji obliki kot prvega, in čigar lepota je sevala v najvišji svetlobi....

To bitje Mi je prav zares podarjalo vso svojo Ljubezen skozi večnosti, in v tej Ljubezni je bilo izjemno srečno in ene-enake volje z Mano.... četudi je njegova volja bila svobodna.

Pa vendar so se občasno tudi v tem bleščeče sijočem bitju pojavljali tihi dvomi, ker Me ono prav tako ni moglo videti. Kljub temu pa je njegova velika Ljubezen do Mene vedno znova premagala dvom, ki se je pojavljal, in je sebe predala Meni in našla svojo blaženost v nenehnem ustvarjanju bitij istega značaja s pomočjo svoje volje in z uporabo Moje moči.

Vendar se je ta dvom v Mene vedno znova pojavljal, in tudi on (Lucifer) mi ni pokazal, kaj lahko stori.... On je gojil dvom tako, da je le ta postal vse močnejši in zmanjševal svojo Ljubezen do Mene.... S tem pa je on prav tako slabil samega sebe, ker je njegova zmanjšana Ljubezen do Mene prav tako zmanjšala dotok Moje Ljubezni in s tem prav tako omejila njegovo ustvarjalno aktivnost. Če bi Me on lahko videl, mu ne bi bilo mogoče odtujiti se od Mene, toda ogenj Moje Ljubezni bi ga bil použil-požrl, ker nobeno ustvarjeno bitje ne more gledati izvirnega ognja Moje Ljubezni, ne da bi prenehalo obstajati (2. Mojzesova 33:20)....

On je to tudi vedel, ker je posedoval najbolj razsvetljeno zavest, vendar se je igral z mislijo, da bo več(ji) kakor Jaz, ker je zračil z najbolj bleščečo Svetlobo in najpopolnejšo lepoto.... On si ni mogel predstavljati, da bi ga katerokoli bitje lahko prekašalo v Svetlobi in lepoti, in zato si je prav tako prilastil pravico, da vlada nad vsemi ustvarjenimi bitji, katere je on nedvomno bil ustvaril, vendar je Moč, da to stori, prejel od Mene.

Zdaj je videl v množici duhovnih bitij svojo moč (oblast) in zato je verjel za sebe, da je sposoben uspeti brez Moje Moči, on je verjel, da jo je on odvzel od Mene skozi ustvarjanje neštetih bitij, in dejstvo, da Jaz Sebe nisem njemu prikazal kot vidnega, je on smatral kot dokaz Moje nemoči.... In Jaz mu nisem razbil iluzije, ker Sem ga prikazal v zunanji obliki (eksternaliziral) kot popolnoma svobodno bitje, katerega Jaz nikoli in nikdar ne bom prisilil, da spremeni svojo voljo in svoje razmišljanje.... tudi, če on ohranja svojo oddaljenost od Mene cele večnosti.

Moja Moč se je sedaj srečala z nasprotovanjem in odporom, in posledično je ostala popolnoma neučinkovita. In sedaj to Moje prvo ustvarjeno bitje ni bilo več sposobno proizvesti nobenega dela stvarstva, pa vendar je verjel za sebe, da je velik in mogočen, ker je gledal na ogromno število duhovnih bitij kot na svojo lastnino, katera so se tako kot on uprla proti Meni in zavrnila osvetlitev Moje Ljubezni.... Tudi oni so prav tako postali nesposobni za kakršnokoli aktivnost, saj so se prav tako oddaljili od Mene neskončno daleč. Vendar je to bila njihova svobodna volja, katero Sem Jaz spoštoval, in tako bodo oni ostali oddaljeni od Mene tako dolgo, vse dokler se Mi v svobodni volji znova ne približajo in Me zaprosijo za osvetlitev z Mojo Ljubeznijo....

Tudi prvo ustvarjeno bitje.... Moj sedanji nasprotnik.... se bo napotil po poti vrnitve k Meni nekega dne, prej ali slej bo tudi on zopet hrepenel po osvetlitvi z Mojo Ljubeznijo in jo v svobodni volji sprejel od Mene, ker bo nekega dne odstopil od svojega odpora, tudi, če bodo minile še večnosti.... Vendar vse kar je bilo nekoč izsevano iz Mene kot Moč, se bo neizogibno ponovno vrnilo k Viru Moči od večnosti. AMEN

Übersetzer
Übersetzt durch: Lorens Novosel