Es ist dies ein Problem, das euch schwer verständlich zu machen ist, weil es sich um Vorgänge handelt, die sich auf Erden abspielten zu einer Zeit, da die Bindung von den Menschen auf Erden zu Mir noch mehr bestand wie in der Jetztzeit, weil zur Belehrung der Menschen viele Licht- und Liebegeister unter ihnen weilten, teils auch als Mensch verkörpert und teils direkt aus der Höhe herabgestiegen in zwar geistigem Gewande, doch den Menschen sichtbar als gleichfalls körperlich bestehend.... die sich aber dann immer nur kurze Zeit auf Erden aufhielten, um die Menschen zu stärken und in ihnen die Liebe aufflammen zu lassen zu Mir, ihrem Gott und Vater von Ewigkeit.... Alle diese Lichtwesen waren von Meiner Liebekraft durchstrahlt; sie hatten also Licht und Kraft im Übermaß und strahlten solche auch auf die Menschen aus, so daß diese sie als etwas Übernatürliches erkannten und selig waren, in ihrer Nähe weilen zu dürfen. Der Geisteszustand der Menschen in dieser Zeit war zwar ebenso zwiespältig wie jetzt, denn die Last der Ursünde hielt sie noch am Boden, so daß sie den niederen Trieben immer wieder erlagen und doch auch während ihres Erdenlebens so weit ausreifen sollten, daß sie nach ihrem Tode nicht in das Reich der unteren Geister eingingen, sondern in die Vorhölle aufgenommen werden konnten.... daß sie also während des Erdenlebens einen gottesfürchtigen Lebenswandel führten und dazu ihnen auch Hilfe geleistet wurde in jeder Weise. Ich sandte darum immer wieder Lichtwesen.... d.h. nicht gefallene Urgeister.... mitten unter die Menschen, die sie belehrten und ihnen Meinen Willen zur Kenntnis brachten.... Und die nun Meinen Willen erfüllten, erweckten auch in sich die Liebe zu ihrem Gott und Schöpfer, und die Liebe zog Mich als die Ewige Liebe auch an.... Ich Selbst war aber als "Liebe" den Menschen kein vorstellbares Wesen, doch sie konnten Mich vernehmen; es ertönte denen Mein Wort, die in sich die Liebe erweckt hatten, und also konnten Mich zuweilen auch Urväter vernehmen, wenn es nötig war, daß ihnen über ihre Lebensführung Ratschläge erteilt werden sollten.... Und dann stiegen auch Lichtwesen zur Erde, die eine menschliche Form annahmen und durch die Ich, als der Vater.... als die Ewige Liebe.... Mich Selbst nun äußern konnte.... Es war also diese Meine Anwesenheit auf Erden keine "Menschwerdung", es war keine "Verkörperung" Meines Urwesens in einem Menschen.... sondern es war und blieb immer nur ein rein geistiger Vorgang, daß Sich die Ewige Liebe.... der "Erzeuger" aller geschaffenen Wesen.... in einer den Menschen vorübergehend schaubaren geistigen Form den Menschen offenbarte, d.h., daß sie Sein Wort vernehmen durften oder auch: daß diese Lichtwesen die Liebe in sich sprechen ließen.... daß das Wort, das in Mir seinen Ausgang nimmt, durch liebeerfüllte Geistwesen sich den Menschen hörbar äußerte.... Der "Vater" sprach also die Menschen an, wie auch jetzt der Liebekraftstrom ausgeht von Mir, den höchste Wesen des Lichtes empfangen und weiterleiten.... nur, daß jene Lichtwesen zur Erde stiegen und sich den Menschen sichtbar machten durch ihren Willen und ihre Kraft, da ihnen gleich Mir alles möglich war, denn sie standen in Meinem Willen und waren immer nur Ausführende Meines Willens.... Und es blieben diese Wesen auch nicht den Menschen schaubar.... während Jesus, in Dem Ich Mich als Mensch verkörpert habe, auf Erden allen schaubar war und auch blieb bis zu Seinem Tode und auch nach Seinem Tode das Wesen ist und bleibt, Das für alle Meine Geschöpfe zum schaubaren Gott geworden ist. Dieser Akt der "Menschwerdung Gottes" in Jesus ist und bleibt einmalig, wenngleich zuvor Ich Selbst als die Ewige Liebe oft den Menschen gegenwärtig gewesen bin, doch da die Menschheit noch unter der Last der Ursünde stand, Ich Mich in keiner Form verkörpern konnte, sondern Mir eine Form aus Meinem Willen heraus erwählte, die aber immer nur das Geisteskleid eines der höchsten Lichtwesen sein konnte.... während der Mensch Jesus ohne Ursünde zur Welt kam und Er Seinen menschlichen Körper durch Liebe und Leid restlos vergeistigte und Er Mir daher zum Aufenthalt werden konnte, so daß von einer "Verkörperung", von einer Manifestierung Meines Liebegeistes in Jesus.... von der "Menschwerdung Gottes" gesprochen werden kann.... Der Vater sprach wohl aus jenen hohen Wesen, die zu den ersten Menschen herabkamen, denn diese Wesen gaben immer nur Mein Wort wieder, das sie unmittelbar von Mir durch die Liebeanstrahlung empfingen und also der Vater aus ihnen sprach, wie Ich Selbst heut noch spreche durch ein von Mir erwähltes Werkzeug, dessen Urschuld durch das Erlösungswerk Jesu getilgt ist.... das aber darum nicht als Gott, als Vater Selbst, anzusprechen ist.... Verstehet es, daß das Wort Ich Selbst bin.... und daß das Wort auch immer den Vater bezeuget, daß aber die Hülle, durch die das Wort ertönet, nur ein "Mittler" vom Vater zu Seinem Kind sein wird.... wohingegen der Mensch Jesus durch Sein Erlösungswerk und als reinster Urgeist Mich Selbst in aller Fülle aufnehmen konnte, weil nun auch die "erlösten" Menschen Mich schauen können sollten.... während zuvor für die noch unerlösten Geschöpfe ein Schauen Meiner Selbst unmöglich war. Ich blieb ihnen daher auch nicht als Lichtgestalt sichtbar. Nur wollte Ich immer denen, deren Herzen liebewillig waren, verhelfen, daß sie wenigstens den Grad auf Erden erreichten, daß sie in das Vorreich eingehen konnten, wo sie vorerst blieben bis zu dem Erlösungswerk Jesu, und Ich sie dann nach Meinem Kreuzestod mit hinübernehmen konnte in das Reich des Lichtes und der Seligkeit.... In Jesus bin Ich Selbst Mensch geworden, denn Jesus hatte eine sichtbare Hülle, die Er jedoch Selbst vergeistigte, die aber für Meine Geschöpfe sichtbar bleiben sollte, um Mich schauen zu können in Meinem Reich.... Und so lasset euch mit dieser Erklärung genügen, daß Meine Vaterliebe wohl allzeit unter den Menschen weilte, wo diese sich so gestalteten, daß Ich mit Meiner Liebe ihre Existenz nicht mehr gefährdete; doch immer war diese Liebe in Schranken gehalten in jenen Formen, die wohl Meine Ursubstanz bargen, weil sie selbst geistige Wesen waren, die Mir angehörten und die nur begrenzt sich den Menschen sichtbar machten, wie dies Mein Wille war.... Doch sie brachten den Menschen den Beweis Meiner Selbst.... sie brachten ihnen Mein Wort.... doch das Wort Selbst war noch nicht Fleisch geworden.... was erst geschah in Jesus, in Dem Ich Selbst das Erlösungswerk vollbracht habe, um die Menschen frei zu machen von Sünde und Tod....
Amen
ÜbersetzerTo je problem, katerega vam je težko približati, da vam bo razumljiv, ker so to dogodki, ki so se zgodili na Zemlji v času, v katerem je bila veza ljudi na Zemlji z Menoj še veliko večja, kot pa je v sedanjem času, ker so zaradi poučevanja ljudi med njimi prebivali mnogi svetlobni in ljubeznivi duhovi, del katerih je bilo utelešenih kot človeška bitja, del pa se jih je spuščalo direktno iz višin, resda v duhovni obleki, vendar pa vidni ljudem in tudi telesno prisotni.... kateri so se torej zadrževali na Zemlji, vedno samo za kratek čas, da bi okrepili ljudi in v njih razplamteli Ljubezen do Mene, njihovega Boga in Očeta večnosti.... Vsa ta svetlobna bitja so bila prosvetljena z močjo Moje Ljubezni, zaradi česar so posedovali ogromno svetlobe in moči, da so ravno tako skladno s tem sevali na bližnje, tako da so jih oni prepoznavali kot nekaj nadnaravnega in so bili blagoslovljeni, da lahko prebivajo v njihovi bližini. Duhovno stanje ljudi je bilo v tem času ravno tako kot sedaj razdvojeno (bilo so na dveh različnih straneh), ker jih je breme prvobitnega greha še vedno držalo na tleh, tako da so vedno znova podlegli nižjim strastem (nagonu), čeprav pa bi ravno tako v času njihovega zemeljskega življenja lahko dozoreli do te mere, da po njihovi smrti ne bi prišli do kraljestva nižjih duhov, ampak bi lahko ostali pred peklom.... če bi tako oni v času zemeljskega življenja živeli neko bogaboječe življenje, da bi jim bila na ta način tudi v vsakem pogledu ponujena pomoč. Zato Sem Jaz med ljudi vedno znova pošiljal svetlobna bitja.... se pravi ne-padle prvobitne duhove.... da bi jih poučevali in jim usmerili pozornost na Mojo voljo. In tisti, ki so potem izpolnjevali Mojo voljo, so v sebi ravno tako prebujali Ljubezen do njihovega Boga in Stvarnika; Ljubezen pa je obenem tudi pritegnila Mene, kot večno Ljubezen. Torej Jaz Sam, kot »Ljubezen«, nisem bil Bitje, ki bi bilo lahko ljudem zamisljivo. Vendar so Me lahko slišali; Moja Beseda je odzvanjala v tistih, ki so v sebi prebudili Ljubezen, tako da so Me včasih lahko slišali tudi praočetje, ko je bilo to potrebno, da so jim bili dani nasveti o tem, kako živeti življenje. Ravno tako pa so se na Zemljo spuščala svetlobna bitja, ki so imela človeško obliko in preko katerih Sem se Jaz kot Oče.... kot večna Ljubezen.... lahko izrazil.... Torej ta Moja prisotnost na Zemlji ni bila »učlovečenje«, ni bila »utelešenje Mojega Izvornega Bitja v nekem človeku«.... ampak je to bil in bo tudi vedno ostal nek povsem duhovni proces, v katerem večna Ljubezen.... »Starš« vseh ustvarjenih bitij.... Sebe razodeva ljudem v neki duhovni obliki, katera je začasno vidna ljudem oz. v kateri so ljudje lahko slišali Njegovo Besedo, ali pa tudi: v kateri so ta svetlobna bitja dovolila, da v/iz njih govori Ljubezen.... v kateri Beseda, ki ima svoje izhodišče v Meni, preko duhovnih bitij izpolnjenih z Ljubeznijo, Sebe slišno izraža ljudem.... »Oče« je na ta način govoril ljudem, kakor tudi sedaj iz Mene teče tok Ljubezenske moči, katero prejemajo in posredujejo najvišja svetlobna bitja.... samo da so se ta svetlobna bitja spuščala na Zemljo in se preko svoje volje in svoje moči pojavljala vidna ljudem, ker je bilo njim, kakor tudi Meni vse mogoče, ker so bili v Moji volji in so bili vedno le izvrševalci Moje volje. Vendar pa ta bitja ljudem niso ostajala vidna.... medtem ko je bil Jezus, v Katerem Sem se Jaz utelesil kot človek, viden vsem na Zemlji, kakor je to tudi ostal vse do Svoje smrti, in tudi po Njegovi smrti je ter ostaja Bitje, Ki je za vse Moje stvaritve postal vidni Bog. To delo »učlovečenja Boga« v Jezusu je in tudi ostaja edinstveno, četudi Sem bil pred tem Jaz, kot večna Ljubezen, pogosto prisoten pri ljudeh. Ker pa je bilo človeštvo še naprej pod bremenom prvobitnega greha, se Jaz nisem mogel utelesiti v nobeni obliki. Vendar pa Sem za Sebe izbral neko formo po Moji volji, katera pa je bila vedno lahko samo duhovna obleka nekega od najvišjih svetlobnih bitij.... medtem ko je človek Jezus prišel na svet brez prvobitnega greha in je preko Ljubezni ter trpljenja popolnoma poduhovil Svoje človeško telo, da je tako lahko postal bivališče za Mene; da se na ta način lahko govori o »utelešenju«, o manifestaciji Mojega Duha Ljubezni v Jezusu.... o »učlovečenju Boga«. Oče je z veseljem govoril iz tistih visokih bitij, ki so preko sevanja Ljubezni prejemala neposredno od Mene, in zato je Oče govoril preko njih, kakor tudi danes Jaz Sam govorim preko od Mene izbranega orodja, iz katerega je preko Jezusovega dela Odrešenja odstranjen prvobitni greh.... katerega pa torej ni potrebno smatrati, da je Bog, Sam Oče.... Razumite to, da sem Jaz Sam Beseda.... in da Beseda ravno tako vedno pričuje o Očetu, da pa bo ovoj (vidna forma), preko katerega se sliši Beseda, vedno samo »posrednik« med Očetom in Njegovim otrokom.... medtem ko je človek Jezus, preko Njegovega dela Odrešenja in kot najčistejši prvobitni duh, lahko sprejel Mene v vsej polnosti, ker so Me sedaj lahko videli tudi »(od)rešeni« ljudje.... medtem ko je bilo prej za še neodrešene stvaritve nemogoče, da gledajo Mene Samega. Vedno Sem želel samo pomagati tistim, katerih srca so bila voljna ljubiti in ki so na Zemlji dosegli vsaj stopnjo, da lahko ostanejo pred peklom, kjer pa so najprej ostali do Jezusovega dela Odrešenja. Sedaj pa Sem jih Jaz po Moji smrti na Križu lahko prenesel v kraljestvo svetlobe in blaženosti.... Jaz Sem v Jezusu postal človek, ker je imel Jezus vidni ovoj (telo), katerega pa je On Sam poduhovil in kateri je moral biti viden za Moje stvaritve, da bi Me v Mojem kraljestvu lahko gledale.... In tako naj vam bo dovolj ta razlaga, da je Moja Očetovska Ljubezen dejansko vedno prebivala med ljudmi, kjer so se oni oblikovali na način, da Jaz z Mojo Ljubeznijo nisem ogrožal njihovega obstoja. Ta Moja Ljubezen pa se je vedno izražala znotraj meja v tistih formah, katere so dejansko zakrivale Mojo prvobitno substanco (Ljubezen), ker so bili oni sami duhovna bitja, katera so Mi pripadala, katera pa so se samo omejeno vidno pokazala ljudem, kakor je bila to Moja volja.... Ljudem so nosili dokaz (pričevanje) o Meni Samemu.... nosili so jim Mojo Besedo.... vendar pa Sama Beseda ni postala Telo.... to se je zgodilo šele v Jezusu, v Katerem Sem Jaz Sam naredil delo Odrešenja, da bi ljudi osvobodil od greha in smrti.
AMEN
»Abedam« je bil torej eden izmed tistih svetlobnih bitij, ki je v »duhovni obleki« prebival med prvimi generacijami ljudi na Zemlji. O teh dogodkih je zapisano v Lorberjevem »Božjem gospodarjenju«.
Übersetzer