Ich bin der Herr des Himmels und der Erde, und Meinem Willen muß sich alles fügen. Was sich Mir widersetzet, entäußert sich selbst der Kraft, d.h., es weigert sich, Meine Kraft anzunehmen, und ist dadurch unvollkommen. Was sich aber freiwillig Meinem Willen unterstellt, beziehet Meine Kraft ungemessen und kann Mir gleich wirken in Vollkommenheit. Also ist Mein Wille und dessen Erfüllung maßgebend, in welcher Kraftfülle das Geistwesen steht, und so auch wird der Mensch auf Erden überaus mächtig und kraftvoll sein und seine Kraft gebrauchen können, um Außergewöhnliches zu leisten, so er sich völlig in Meinen Willen einfügt, also seinen Willen gänzlich dem Meinen unterstellt. Dann ist jegliches Denken und Handeln konform gehend mit Meinem Willen von Ewigkeit, dann kann weder Unordnung noch Kraftlosigkeit sein Anteil auf Erden sein, sondern er steht inmitten Meiner Kraftausstrahlung und kann unbeschränkt wirken nach jeder Richtung, doch nur, soweit es Meinem Willen entspricht. Zum Wirken niederer Art steht ihm Meine Kraft nicht zur Verfügung, denn sie verlässet augenblicklich den Menschen, so er sich außerhalb Meines Willens bewegt. Ist jedoch der Mensch einmal in Meine ewige Ordnung eingegangen, hat er sich einmal Meinen Willen zu eigen gemacht, dann ist der Rückfall in verkehrtes Wollen nicht mehr möglich, denn die einmal ihn durchflutende Kraft löst ihn von der Macht, die wider Meinen Willen wirket und alles Geistige an sich zu ziehen sucht. Dann ist ein Nützen der Kraft zu Werken wider Meinen Willen nicht mehr möglich, denn Meine Kraft hält ihn, und er ist unzerreißbar verbunden mit Mir, er hat sein Ziel erreicht für die Erde und auch für die Ewigkeit. Meinem Willen untersteht Himmel und Erde.... Und nichts kann sich verändern entgegen Meinem Willen.... Doch dem menschlichen Willen lasse Ich für die Zeit des Erdenlaufes volle Freiheit, Ich zwinge ihn nicht, sich dem Meinen zu unterordnen. Ist er aber einmal in Meine ewige Ordnung eingegangen, so geschah dies in völlig freiem Willen, unbeeinflußt und ohne jeglichen Zwang. Und darum erfasse Ich dieses Mir untertan gewordene Geistige voller Liebe und lasse es nicht mehr zurücksinken in die Ketten der Unfreiheit, in den Zustand der Unordnung, selbst wenn Mein Gegner ununterbrochen tätig ist, um das zu Mir Zurückgekehrte wiederzugewinnen für sich. Den Willen des Menschen kann er nicht zwingen, und jeder sonstige Einfluß scheitert an der Kraft, die der Mensch nun sein eigen nennt, denn er wirket nun im Verein mit Mir, und Mich Selbst kann der Gegner nicht außer Kraft setzen. Die Kraft seines Willens aber erprobt der Mensch zu wenig.... Unerhörtes könnte er leisten, doch sein Glaube ist nicht stark genug, als daß er seinen Willen tätig werden ließe, und die Schwäche des Glaubens läßt die in dem Menschen wohnende Kraft nicht zur Auswirkung kommen.... Er verfügt über Kraft aus Mir durch seinen Mir unterstellten Willen und nützet diese Kraft zu wenig. Er weiß oder glaubt es selbst nicht, wie mächtig er sein kann im Verband mit Mir. Denn er ist noch so weit irdisch, daß sein Denken sich den irdischen Naturgesetzen anpaßt, daß er nur das zur Ausführung kommen läßt, was ihm natürlich ausführbar scheint.... er überschreitet nicht die Grenzen, die dem unvollkommenen Menschen gesetzt sind eben durch seine Unvollkommenheit, die er aber unbeachtet lassen kann, weil er sich durch das Unterstellen seines Willens, durch den Kraftzustrom aus Mir in einen Zustand der Vollkommenheit gesetzt hat, der ihm ein Wirken außer dem Rahmen des Natürlichen gestattet, das aber dennoch natürlich bleibt, weil es nur die Folge eines bestimmten Reifegrades der Seele ist, den der Mensch auch auf Erden erreichen kann. Durch mangelhaften Glauben setzt er sich selbst die Grenzen, die ihm von Gott aus nicht gesetzt sind.... Es kann also der Mensch in vollster Kraft stehen und sie dennoch zu wenig nützen, weil ihn das menschlich irdische Denken zurückhält, wo allein er seinen Geist sprechen lassen sollte. Denn dieser wird ihn belehren und in ihm den tiefen Glauben zu festigen suchen, vermöge dessen er nun alles ausführen kann, was er will, unter Nützung der Kraft aus Mir. Dann wird er wirken auch zum Segen der Mitmenschen, dann erst wird die Kraft des Glaubens offenbar, denn dann erkennen die Menschen auch die Quelle der Kraft (Kraft der Quelle) an, aus welcher der Gläubige schöpfet, und sie selbst werden begehren zu trinken....
Amen
ÜbersetzerJaz Sem Gospodar neba in Zemlje in vse se mora podrediti Moji volji. Vsak, ki se Mi zoperstavlja, s svojo lastno voljo zavrača moč; se pravi, da on zavrača sprejeti Mojo moč in je glede na to nepopoln. Toda vsak, ki se prostovoljno podredi Moji volji, bo neomejeno prejel Mojo moč in bo tako kotJazlahko delal v popolnosti. Zato je mera moči duhovnega bitja odvisna od Moje volje in od izpolnitve le te. In glede na to bo človeškobitje na Zemlji izjemno močno; on bo uporabljal njegovo moč, da bi uresničil izjemne dosežke, če se on popolnoma prilagodi Moji volji, tako da njegovo voljo popolnoma podredi Moji. Potem pa bo vsako njegovodelovanje v skladu z Mojo večno voljo; potem njegov delež na Zemlji ne bo neskladjeniti pomanjkanje moči, temveč se bo nahajal sredi Mojega sevanja moči in bo v vseh smereh sposoben delovati brez omejitve, vendar pa le toliko, kolikor je to v skladu z Mojo voljo. Mojo moč ni na razpolago za nečastne dejavnosti, kakor bo ona tudiv trenutku zapustila osebo, ki izstopi iz Moje volje. Ko enkrat oseba vstopi v Moj večni red, ko on enkrat prisvoji Mojo voljo, kot da je njegova lastna, bo zanj nemogoče, da se ponovno vrne k napačnemu hrepenenju. Ko namreč enkrat preko njega teče moč, ga bo ona osvobodila od sil, ki se zoperstavljajo Moji volji, ker ga bo zajela Moja moč, da bo on takoza vekomaj povezan z Menoj, ker je on dosegel njegov zemeljski, kakor tudi večni cilj. Nebo in Zemlja sta podrejeni Moji volji.... In nič se ne more spremeniti proti Moji volji.... vendar pa bom Jazv času trajanja tega življenja na Zemlji človeškemu bitju dovolil popolno svobodo; Jaz ga ne bom prisilil, da se Mi podredi. Ko pa enkrat vstopi v Moj večni red, se to zgodi povsem prostovoljno, brez (zunanjega) vpliva in brez kakršnekoli prisile.
In glede na to bom Jaz z veliko Ljubeznijoprevzel duha, ki se Mi je podredil in mu ne bom dovolil, da se ponovno spusti v omejenost suženjstva, v stanje neskladja, pa celo če je Moj nasprotnik nenehno dejaven, da bi ponovno vrnil duha, ki se je vrnil k Meni. On ne more prisiliti volje človeškega duha, zaradi česar se bo vsak drugi vpliv izjalovil zaradi moči, katero potem oseba smatra za njeno lastno, ker potem on deluje v združenju z Menoj, tako da se Mi nasprotnik ne bo sposoben upreti. Vendar pa človeško bitje ne prakticira dovolj moči njegove volje.... On bi namreč lahko dosegel izjemne rezultate.Vendar pa njegova vera ni dovolj močna, da bi lahko aktivirala njegovo voljo, kakor tudi njegova šibkost volje človekovi naravni moči ne dovoljuje, da uresniči učinek.... S podreditvijo njegove volje Moji ima on na razpolago Mojo moč, katero pa premalo izkorišča. On sam ne ve oz. ne verjame, kako močan je lahko združen z Menoj. On je namreč še naprej toliko zemeljski, kolikor se njegovo razmišljanje prilagaja zemeljskemu naravnemu zakonu, tako da on izvaja samo to, kar se mu zdi kot naravno mogoče.... On ne prestopa meja, ki so postavljene za nepopolno človeško bitje, in to ravno zaradi njegove nepopolnosti, katero pa on lahko zanemari. Zaradi podrejenosti njegove volje in zaradi Mojega vpliva Močionlahko postavi v stanje popolnosti, katero mu dovoljuje, da deluje izven okvira naravnega zakona, kar pa kljub temu ostaja naravno, ker je to rezultat določene zrelosti, katerega pa človeško bitje lahko doseže že na Zemlji. Kot rezultat tega nezadovoljujočega stanja verovanja on postavlja svoje lastne omejitve, katerih pa mu Bog ni postavil.... Tako ima človeško bitje lahko na razpolagoogromno moč, katero pa vseeno ne uporablja dovolj, ker ga njegovo človeško zemeljsko razmišljanje omejuje, ko bi on enostavno moral pustiti njegovemu duhu, da govori. On ga bo namreč podučil in bo v njemu poizkušal povečati zelo globoko vero, zaradi katere lahko on z uporabo Moje moči doseže, karkoli želi. Potem pa bo on obenemtudi delovalv korist njegovih bližnjih človeških bitij. In samo takratse bo moč vere razodela, ker bodo potem ljudje obenem tudi prepoznali izvor moči (moč izvora), iz katerega vernik črpa, da bodo tako tudi oni sami hrepeneli po tem, dapijejoiz njega.
AMEN
Übersetzer