Das Erfüllen der göttlichen Gebote ist erste Bedingung für einen Gott-wohlgefälligen Lebenswandel. Die göttlichen Gebote aber fordern nur die Liebe des Menschen, es soll also der Lebenswandel des Menschen ein fortgesetztes Liebeswirken sein.... letzter Zweck des Erdenlebens ist, Gott ähnlich zu werden, Der in Sich die Liebe ist; und da der Mensch ohne Kenntnis ist, so er sein Erdenleben beginnt, werden ihm die göttlichen Gebote, die ein fortgesetztes Liebeswirken fordern, zur Richtschnur für seinen Erdenwandel gegeben, und seinem freien Willen bleibt es überlassen, sein Leben danach einzurichten. Es kann aber ohne Liebe kein Mensch selig werden, also ist letzter Zweck der göttlichen Gebote, das Eingehen-Können zur ewigen Glückseligkeit.... Gott hat Seine Gebote gegeben, um den Menschen das große Glück zuwenden zu können, das ewig währt, weil ohne die Liebe kein Mensch selig werden kann. Von selbst soll er so werden, wie das Eingehen in das Lichtreich es erfordert, doch er ist kraftlos, und seine Unwissenheit würde auch kein Antrieb sein, seine Seele selbst zu formen für das geistige Reich. Und darum gibt Gott dem Menschen Seine Gebote, auf daß er durch das Erfüllen dieser mit Kraft gespeist wird und sein unwissender Zustand sich in einen wissenden wandelt. Denn sowie er wissend geworden ist, formt er sich selbst, d.h. aus innerem Antrieb, zur Gottähnlichkeit, er sucht sich der ewigen Gottheit anzugleichen, was wieder nur durch Liebeswirken geschehen kann. Dann benötigt er die göttlichen Gebote nicht mehr, denn sowie sein Herz liebefähig ist, drängt es ihn, die Liebe zu üben, weil fortgesetzt die Kraft aus Gott auf ihn überströmt und diese Kraft zur Betätigung in Liebe antreibt. Also sind die göttlichen Gebote nur ein Mittel, daß der unwissende Mensch zur Kraftentgegennahme angehalten wird, daß er also vorerst seinen Willen bezeugt und Gott ihn diesem Willen entsprechend bedenken kann. Es sind die göttlichen Gebote der Hinweis auf den rechten Weg, denn nur durch Liebeswirken beschreitet er diesen Weg, anfangs noch unbewußt des geistigen Erfolges, der aber in immer hellerer Erkenntnis sich auswirkt, was ein Beweis ist für die dem Menschen zuströmende Kraft aus Gott.... Gott will die Menschen zur Liebe erziehen, und Er gibt ihnen Seine Gebote, die nur Liebe fordern.... Solange der Mensch noch Gott fern ist, empfindet er diese Gebote als Belastung, weil er selbst die Liebe nicht kennt. Wird er aber dazu angehalten, diese Gebote zu beachten, dann spürt er es auch, daß er Gott näherkommt, so daß er immer freiwilliger die Gebote Gottes erfüllt, weil er durch die Kraft aus Gott gestärkt und sein Geist erhellt wird. Und darum soll er erzogen werden zum Liebeswirken, damit letzteres dann in aller Willensfreiheit ausgeübt wird und dem Menschen den Zustand des Wissens, der Erkenntnis, einträgt, der ihn fähig macht zum Eingehen in das geistige Reich. Es ist das Liebeswirken der einzige Weg zu Gott, und dieser Weg wird den Menschen gezeigt durch die göttlichen Gebote, deren Erfüllung aber niemals zwangsweise gefordert wird. Will der Mensch sie unbeachtet lassen, dann bleibt er in einem finsteren Geisteszustand; er wird keineswegs gezwungen, Liebe zu üben, nur durch Leiden und Kämpfe während seines Erdenlebens immer wieder gemahnt, sich liebend zu betätigen, weil Gott ihn nicht seinem Verderben überlassen will. Daher werden ihm immer wieder die göttlichen Gebote vorgehalten, immer wieder wird sein Denken beeinflußt, und immer wieder wird er in Lagen versetzt, wo er Liebeswerke ausführen kann, damit er an sich selbst erproben kann, wie sich das Liebeswirken auswirkt.... denn vom Erfüllen der Gebote hängt sein geistiger Zustand ab und von diesem das Eingehen in die ewige Seligkeit.
Amen
ÜbersetzerIzpolnjevanje Božanskih zapovedi je prvi pogoj za Bogu-prijetno življenje. Vendar pa Božanske zapovedi zahtevajo edino človekovo Ljubezen; torej življenjska pot človeka mora biti nenehno delovanje Ljubezni.... Glavni namen zemeljskega življenja je postati kakor Bog, Kateri je v Sebi Ljubezen. Ker pa je človek, ki začne svoje zemeljsko življenje, brez spoznanja, so mu Božanske zapovedi, ki zahtevajo nenehno delovanje v Ljubezni, dane kot smernica za njegovo zemeljsko življenje; in njegovi svobodni volji je dano na izbiro, da življenje uredi v skladu s tem. Vendar pa brez Ljubezni (Boga Osebno) nobeden človek ne more postati blažen; tako da je glavni namen Božanskih zapovedi ta, da se omogoči vstop v večno blaženost....
Bog je dal Svoje zapovedi, da bi ljudem lahko podaril veliko srečo, ki traja večno, ker brez Ljubezni (nobeden) človek ne more postati blažen. On mora sam od sebe (v svobodni volji) postati takšen, da izpolnjuje pogoje za vstop v kraljestvo svetlobe. Vendar pa je on brez moči, in njegovo neznanje sploh ne bi moglo biti spodbuda za to, da bi svojo dušo sam oblikoval za duhovno kraljestvo. In zato Bog človeku daje Svoje zapovedi, da bi bil on preko izpolnjevanja le teh napajan z močjo in da bi se stanje neznanja (mraka, brez svetlobe) spremenilo v tisto (stanje) znanja (prosvetljenja, svetlobe).
Ko je namreč prišel do znanja, se on sam spravi v red; se pravi iz notranje spodbude, da bi bil Bogu podoben, se trudi prilagoditi večnemu Božanstvu, kar pa se zopet lahko zgodi edino preko delovanja v Ljubezni. Potem ne potrebuje več Božanskih zapovedi; ko je namreč njegovo srce sposobno za Ljubezen, ga le to spodbuja na delovanje v Ljubezni, ker se moč iz Boga (moč Ljubezni) nenehno preliva nanj, in ta moč ga spodbuja na delovanje v Ljubezni. Tako da so Božanske zapovedi le edino sredstvo za to, da bo človek, ki nima znanja, prejel spodbudo za prejetje moči; da on torej najprej izrazi svojo voljo, Bog pa ga potem lahko obdari glede na njegovo voljo.
Božanske zapovedi so smernice za pravo pot; on gre namreč edino preko delovanja v Ljubezni po tej poti, na začetku še brez zavedanja o duhovnem uspehu, kateri se torej izraža v vse svetlejšem spoznanju, in to je potrditev (dokaz) moči, ki človeku priteka iz Boga.... Bog želi ljudi vzgojiti v Ljubezen, in On jim daje zapovedi, katere pa zahtevajo edino Ljubezen....
Vse dokler je človek še vedno daleč od Boga, on te zapovedi doživlja kot breme, ker on niti ne pozna Ljubezni (Boga Osebno). Toda če dobi spodbudo za to, da usmeri pozornost na te zapovedi, tedaj čuti, da prihaja bližje k Bogu tako, da on vse bolj prostovoljno izpolnjuje Božje zapovedi, ker je on potem preko moči iz Boga okrepljen in njegov duh je prosvetljen. In zaradi tega mora biti on vzgajan za Ljubezen-sko delovanje, da bi se potem le to v vsej svobodi volje vršilo in človeku prineslo stanje znanja (svetlobe, prosvetljenja, modrosti), spoznanja, katero ga usposobi za vstop v duhovno kraljestvo.
Delovanje (v) Ljubezni je edina pot do Boga, in ta pot je ljudem pokazana preko Božanskih zapovedi. Vendar pa se izpolnjevanje le teh ne zahteva na silo. Če jih človek želi zanemariti, potem on ostaja v mračnem stanju duha. On ni na nobeden način prisiljen na prakticiranje (delovanje v) Ljubezni; edino preko trpljenja in borb v času njegovega zemeljskega življenja je vedno znova opominjan na to, da postane dejaven v Ljubezni, ker ga Bog ne želi pustiti propadati.
Zato mu bodo vedno znova ponujene Božanske zapovedi; vedno znova bo izvršen vpliv na njegovo razmišljanje, in on bo vedno znova postavljen v situacije, kjer lahko izvaja dela Ljubezni tako, da bi sam na sebi lahko preizkusil, kako se odraža delovanje Ljubezni.... Od izpolnjevanja zapovedi je namreč odvisno njegovo duhovno stanje (zrelost duše), od katerega pa je odvisen vstop v večno blaženost.
AMEN
Übersetzer