O imoralitate generală însoțește perioada de lipsă de bunăvoință a oamenilor, iar acesta este și un semn al decăderii spirituale, faptul că oamenii nu mai manifestă nici un fel de considerație față de sensibilitatea semenilor lor și, prin urmare, nu se forțează față de ei. Iar o generație fără maniere și fără o morală profundă se îndreaptă spre ruină. Acest lucru este de neînțeles pentru oameni, deoarece ei consideră că moralitatea este un simplu accesoriu uman și consideră că trăirea tuturor instinctelor este în concordanță cu vremurile. Și sunt întăriți în aceste opinii complet greșite că legile morale nu fac decât să-i împiedice pe oameni să acționeze și, prin urmare, trebuie abolite. Nicio națiune nu va exista vreodată dacă nu dorește să se ghideze după legi care să ofere oamenilor un sprijin moral și să le permită să-și trăiască viața în cadrul unei anumite ordini sociale. Acestea sunt legi nescrise care, cu toate acestea, au fost acceptate de oameni până în prezent, deoarece toată lumea a recunoscut atât necesitatea, cât și binecuvântarea unor astfel de legi și, de dragul ordinii umane, le-a acceptat fără rezistență. Aceste legi sunt din ce în ce mai mult uitate, sau sunt respinse cu bună știință de către oameni, deoarece reprezintă un obstacol în calea trăirii instinctuale. Iar în acest lucru se poate observa un declin în dezvoltarea spirituală, căci cu cât o persoană este mai pasională, cu atât mai puțin se străduiește pentru Dumnezeu; ea dorește lumea, adică tot ceea ce face ca trupul să fie confortabil, și de dragul trupului abandonează orice considerație pentru semenii săi. Iar consecința este că ființa umană cade pradă forțelor spirituale care au trăit o viață de plăceri neîngrădite pe Pământ, care și-au satisfăcut dorințele și astfel au dus o viață păcătoasă. Aceste forțe spirituale au o mare influență asupra acelor oameni și îi folosesc în așa fel încât ființa umană respectă din ce în ce mai puțin legile nescrise, încât se lasă pradă unui mod de viață ușor, fără ezitare, încât nu există pentru ea alte limite decât satisfacerea poftelor sale. O astfel de atitudine față de plăcerile lumii nu este niciodată favorabilă dezvoltării spirituale, deoarece ceea ce cere trupul va fi întotdeauna în detrimentul sufletului. În plus, însă, o strădanie spirituală va fi ridiculizată și batjocorită, și asta din nou fără nici o inhibiție, pentru că oamenii și-au pierdut simțul decenței și al bunelor moravuri.... Așadar, nici punctul de vedere al individului nu este respectat, ci privit ca fiind contradictoriu și, prin urmare, respins, adesea în cel mai nerușinat mod. Căci imoralitatea și decăderea spirituală merg mână în mână. Oamenii vorbesc despre faptul că sunt iluminați, dar sunt mai puțin iluminați ca niciodată. Ei vorbesc de progres spiritual și totuși sunt mult în urmă, pentru că nu înțeleg prin aceasta progresul sufletului, ci doar o gândire educată care totuși li se pare de dorit. Ei caută să construiască o nouă moralitate care promovează un mod de viață ușor și se străduiesc să o prezinte ca fiind ideală. Și astfel vor fi promulgate legi noi și vor fi răsturnate legi vechi, iar omenirea se va schimba și ea în consecință și va pierde orice măsură pentru o viață virtuoasă și plăcută lui Dumnezeu, ceea ce ar trebui să-i aducă ființei umane progresul sufletului....
Amin
TraducătorČas človeške brezobzirnosti spremlja splošna nemoralnost. In dejstvo, da ljudje ne kažejo več nobene obzirnosti do čustev njihovih bližnjih in tako tudi ne uporabljajo več nobene samokontrole, je obenem tudi znak duhovnega propada. In generacija brez manir in brez smiselne morale drvi v katastrofo... Res je, da se ljudem to zdi nerazumljivo, saj se jim spodobnost zdi zgolj človeški dodatek in da čas opravičuje polno izražanje vseh nagonov. In njihova stališča spodbuja povsem napačno mnenje, da moralni zakoni ljudem le onemogočajo uživati življenje in jih je zato treba odpraviti. Noben narod ne bo nikoli preživel, če ne bo želel sprejeti nobenih zakonov kot vodilo, ki dajejo ljudem moralno stabilnost, da bodo tako živeli svoje življenje v okviru določenega družbenega reda.To so nenapisani zakoni, ki so jih ljudje do sedaj vendarle sprejemali, ker so vsi spoznali tako nujnost kot tudi blagoslove takšnih zakonov in so se jim zaradi človeškega reda brez argumentov podredili.... Ti zakoni so vse bolj pozabljeni ali pa jih ljudje zavestno zavržejo, ker jim preprečujejo, da bi upravičili (zadovoljevali) svojo čutnost. To pa jasno kaže na padanje duhovnega razvoja; ker kolikor bolj je človek senzualen, toliko manj stremi k Bogu. On hrepeni po svetu; to pomeni po vsem, kar daje telesu zadovoljstvo. In zaradi telesa zavrača vsakršno obzirnost do njihovih bližnjih ljudskih bitij. Kot rezultat tega ljudska bitja padejo kot žrtve duhovnih sil, katere so na Zemlji živele življenje nebrzdanega užitka; kateri so zadovoljevali njihova poželenja in so s tem živeli grešno življenje. To jasno kaže upad duhovnega razvoja, kajti bolj ko je človek čuten, manj stremi k Bogu; želi si sveta, torej vsega, kar telesu daje užitek, in zaradi telesa zavrača vso obzirnostjo do sočloveka. Posledično človeško bitje postane žrtev duhovnih sil, ki so na zemlji živele življenje nebrzdanih užitkov, ki so zadovoljevali njihova poželjenja in so s tem živeli grešno življenje. Te duhovne sile imajo na te ljudi izjemen vpliv in jih uporabljajo tako, da se človek vedno manj ozira na nenapisane zakone, da se brez zadržkov prepušča lagodnemu načinu življenja in da zanje ne obstajajo druge meje kot izpolnjevanje njegovih poželenj. Ta odnos do posvetnih užitkov ne bo nikoli pripomogel k duhovnemu razvoju, kajti vse, kar telo zahteva, bo duši vedno škodilo. Poleg tega se bo duhovno stremljenje smejalo in zasmehovalo, in to brez vsakršnega zaviranja, ker bodo ljudje izgubili ves čut za spodobnost in dobre manire... Zato se tudi stališča posamezne osebe ne bodo spoštovala, ampak se jih bo smatralo za nasilne in bodo zaradi tega tudi zavržena, pogostokrat na najbolj sramoten način. Ker gresta nemoralnost in duhovni propad z roko v roki. In ljudje dejansko govorijo o tem, da so tako prosvetljeni, vendar pa so manj prosvetljeni kot kdaj prej... Govorijo o duhovnem napredku, vendar pa daleč zaostajajo, ker ga ne razumejo kot napredek duše; oni namesto tega mislijo samo na napačen način razmišljanja, za katerega pa kljub temu menijo, da je k njemu vredno stremeti. Poizkušajo za sebe same konstruirati novo moralnost in jo prikazati kot ideal. In tako bodo nastali novi zakoni; stari zakoni bodo razveljavljeni in človeštvo se bo skladno s tem spremenilo ter izgubilo vsakršno smernico za trdno, Bogu prijetno življenje, katerega namen je izboljšati dušo ljudskega bitja.
AMEN
Traducător