La Mia sofferenza ed il Mio morire sulla Croce è stato indicibilmente doloroso ed ogni descrizione delle sofferenze sarebbe soltanto un debole confronto di ciò che ho sofferto, perché ho previsto ogni fase della Mia Opera di Redenzione, sapevo in che cosa consisteva il Mio ultimo Compito e non ho avuto nessun conforto di poter diminuire a Me Stesso i tormenti – perché dovevo resistere le ultime ore come Uomo soltanto. Possedevo bensì tutta la Forza, perché la Forza d’Amore di Dio, del Mio Padre dall’Eternità, Mi compenetrava fino all’ultimo momento, ma Io Stesso non ho più concesso la Forza d’Amore attraverso la Mia Volontà, non l’ho più fatta venire ad effetto su Me Stesso, per diminuire oppure annullare così i dolori con il suo Aiuto, altrimenti l’Opera di Redenzione non sarebbe stata pienamente valida, la quale richiedeva la massima misura di sofferenze, per eliminare l’ultragrande colpa del peccato ur dell’umanità. E la Divinità in Me sapeva della Mia Volontà e Mi ha anche lasciato fare, Si E’ ritirata Lei Stessa, perché l’ho voluto così, per conquistare il massimo grado del Mio Amore per gli uomini, che era di nuovo soltanto per il Mio Padre, Del Quale avevo nostalgia nella massima miseria, nella sofferenza più grande ed in particolare negli ultimi minuti della Mia Vita corporea. E questa nostalgia crebbe, perché non ho più approfittato del Suo Agire, della Sua Forza d’Amore. Ed in questa nostalgia di Lui, per il Mio Padre dall’Eternità, ho gridato le Parole: Mio Dio, Mio Dio, perché Mi hai abbandonato?”! Io Stesso ho voluto condurre a termine l’Opera di Misericordia per l’umanità peccaminosa come Uomo sulla Terra, perché questo era il più grande Amore che potevo dimostrare a Mio Padre: che Mi Sono fatto inchiodare sulla Croce al Posto Suo, perché Egli Stesso era disceso sulla Terra ed aveva preso dimora in Me, perché Egli Stesso voleva compiere l’Opera di Redenzione per i Suoi figli, ma come “Dio” non poteva soffrire. – E così ho accettato per Lui tutte le sofferenze e dolori e li ho sopportati fino alla fine. Per quante volte e per quanto comprensibile Io cerchi di spiegarvi questo, non lo potete mai comprendere del tutto, finché il Regno spirituale non vi ha accolto, il Regno di Luce e di Beatitudine. E la più semplice spiegazione è sempre soltanto la Parola: Il Padre ed Io Siamo Uno. Era già la totale unificazione e per questo potevo anche esprimere: “E’ compiuto!”. L’ “Uomo” Gesù aveva dato la Sua Vita, Egli ha sofferto come Uomo ed ha patito una morte indicibilmente straziante. Ma Lui Si era anche unito con l’Eterna Divinità, perché fino alla fine nell’Uomo Gesù c’era l’Amore, altrimenti non avrebbe detto: “Padre, perdona loro, perché non sanno quello che fanno.” E se l’ “Amore” si è tenuto calmo, era necessario per portare a conclusione l’Opera di Redenzione, affinché ora anche la morte poteva essere constatata da tutti gli uomini nel Suo circondario, affinché il Suo Corpo potesse essere posto nella tomba, dalla quale Lui sarebbe risorto il terzo giorno. – Ogni Espressione dello Spirito di Dio alla fine avrebbe potuto far dubitare ancora gli uomini della morte sulla Croce di Gesù, perché allora si sarebbe riconosciuto il Suo Legame con Me e la fede nell’Opera di Redenzione sarebbe stata una conseguenza obbligatoria, la quale però doveva essere una decisione della libera volontà. Anche questo non lo potrete ancora comprendere definitivamente, ma quando voi stessi unite il vostro spirito con lo Spirito del Padre dall’Eternità, si farà luce in voi e comprenderete anche la Mia Parola, che cerca sempre di darvi chiarificazione, che ora voi siete anche in grado di afferrare secondo la vostra maturità o grado d’amore. Perché proprio sull’Opera di Redenzione vi deve essere trasmessa la pura Verità e donata la piena comprensione, affinché voi afferriate la Grandezza del Mio Amore Che è sceso sulla Terra per voi uomini, per la vostra colpa di peccato – che ha compiuto l’Opera di Redenzione per liberarvi di nuovo la via verso il Padre, per espiare la vostra grande colpa di peccato, perché questa vi ha sbarrato in eterno la via nella Casa del Padre.
Amen
TraduttoreMoja bolečina in smrt na križu sta bili nepopisno boleči in vsak opis trpljenja je le bleda primerjava z Mojim resničnim trpljenjem, saj sem predvidel vsako fazo svojega odrešenjskega dejanja, vedel sem, kakšna bo Moja zadnja naloga, in nisem imel zagotovila za zmanjšanje bolečine, saj sem moral zadnje ure trpeti kot navaden človek. Vsekakor sem imel vso moč, saj Me je moč ljubezni Boga, Mojega večnega Očeta, prežemala vse do konca, toda po svoji volji nisem uporabil moči ljubezni, nisem sprejel njenega učinka, da bi z njeno pomočjo zmanjšal ali ublažil bolečino, sicer dejanje Odrešenja, ki je zahtevalo največjo mero trpljenja, da bi človeštvo odrešil izvirnega greha, ne bi bilo povsem veljavno....
Božanstvo v Meni pa je poznalo Mojo voljo in mi dovolilo, da nadaljujem, umaknilo se je, ker je bila Moja volja doseči najvišjo stopnjo ljubezni do človeštva, ki je bila spet namenjena le mojemu Očetu, po katerem sem hrepenel med največjo agonijo, med najhujšim trpljenjem in zlasti v zadnjih minutah svojega fizičnega življenja... In to hrepenenje se je povečalo, ker nisem več uporabljal Njegovega vpliva, Njegove moči ljubezni.... In v tem hrepenenju po Njem, po svojem večnem Očetu, sem vzkliknil besede: "Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?.... (Mt 27,46)
Sam sem želel dokončati dejanje usmiljenja za grešno človeštvo kot človek, ker je bila največja ljubezen, ki sem jo lahko ponudil svojemu Očetu, da sem se pustil pribiti na križ v njegovem imenu, ker je On sam prišel na Zemljo in navsezadnje prebival v Meni, ker je želel sam izvršiti dejanje odrešenja za svoje otroke, vendar kot "Bog" ni mogel trpeti... Zato sem v Njegovem imenu sprejel vse muke in bolečine ter jih prenašal do konca... Ne glede na to, kako pogosto in razumljivo vam to poskušam razložiti..., tega ne boste nikoli povsem razumeli, dokler vas ne sprejmem v duhovno kraljestvo, kraljestvo svetlobe in blaženosti....
In najpreprostejša razlaga so vedno besede: "Oče in Jaz sva eno..." (Jn 10,30). To je bilo že popolno zedinjenje, zato sem lahko rekel: "Končano je..." (Jn 19,30). Jezus 'človek' je žrtvoval svoje življenje, trpel kot človek in doživel nepopisno bolečo smrt... A vendar se je tudi združil z večnim Božanstvom, kajti ljubezen je bila v človeku Jezusu do konca, sicer ne bi mogel reči: 'Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo' (Lk 23,34).
In če je sama 'ljubezen' molčala, potem samo zato, ker je bilo to potrebno za dokončanje dejanja odrešenja, da bi lahko potem vsi ljudje v njegovi bližini ugotovili smrt.., da bi lahko njegovo telo položili v grob, iz katerega je tretji dan vstal.... Vsak izraz Božjega duha bi na koncu še vedno lahko povzročil, da bi ljudje dvomili o Jezusovi smrti na križu, saj bi prepoznali njegovo povezanost z Menoj, vera v dejanje odrešenja pa bi bila prepričljiv rezultat, vendar je morala biti to odločitev svobodne volje... Tudi tega še ne boste mogli povsem razumeti, toda takoj ko boste sami združili svojega duha z duhom večnega Očeta, boste postali razsvetljeni in takrat boste razumeli tudi Mojo besedo, katere cilj je, da vam vedno ponudi razlago, ki jo lahko razumete v skladu s stopnjo zrelosti ali ljubezni vaše duše. Zlasti v zvezi z dejanjem odrešenja morate prejeti čisto resnico in biti deležni popolnega razumevanja, da boste lahko razumeli razsežnost Moje ljubezni, ki je prišla na Zemljo zaradi vas ljudi, zaradi vaše krivde za greh, in je izvršila dejanje odrešenja, da bi ponovno odprla pot k Očetu, da bi odrešila vašo neizmerno krivdo za greh, saj vam je ta za vedno zaprla pot do Očetove hiše...
Amen.
Traduttore