Per gli uomini rimane eternamente insondabile, che cosa induce Dio al Suo Operare ed Agire, perché la mente umana non afferra quali motivi sono alla base della dischiusa della Forza di Dio; non afferra nemmeno i collegamenti, perché può soltanto vedere e sentire l’effetto di ciò che si è svolto primordialmente nel Regno spirituale in un mondo, di cui tutte le Creazioni visibili sono soltanto un debole riflesso, che non possono mai venir menzionati come paragone e che sono stati creati solo come conseguenza di ciò che una volta si è svolto nel Regno degli spiriti creati da Dio. Queste erano la più pura Irradiazione della Sua Forza, di conseguenza colme di Potere e Forza e stavano nella più sublime Perfezione. La Volontà di Dio per la Formazione Si era anche trasferita alle Sue creature, e tutti i Suoi Pensieri spingevano anche in sè all’esecuzione e così una Volontà di Creazione di insospettata dimensione ha animato questi esseri, che ora diventavano attiva senza limite, cioè ha prodotto delle nuove Creazioni che superavano sé stesse. Queste nuove Creazioni però erano sempre di nuovo degli esseri animati, stando nella più sublime Perfezione, quindi anche capaci di pensare e dotati di una libera volontà.
Il primo essere che procedeva da Dio, irraggiava tutto in Luce e Forza, perché si sviluppava da Dio Stesso e trovava la sua Beatitudine nel costante utilizzo della sua illimitata Forza. Le sue creazioni aumentavano e la sua beatitudine cresceva nell’incommensurabile, da Dio non gli erano posti dei limiti, ma Egli gli ha posto una prova, perché voleva che l’essere dovesse riconoscere sé stesso come portatore della Forza procedente da Dio, questa prova consisteva nel fatto che l’essere, Satana, doveva presentare Dio alle sue creature come Origine, affinché anche esso stesso restava nella consapevolezza di accogliere sempre la Forza da Dio, che lo rendeva capace nella sua attività creativa. Doveva quindi riconoscere Dio come Creatore e Fonte di Forza e la sua beatitudine sarebbe stata illimitata nell’Eternità. La prova non gli veniva posta unicamente per via di questo riconoscimento, ma lui veniva soltanto posto davanti ad una decisione della libera volontà, che lo doveva elevare da un essere creato perfetto in un essere perfetto per propria volontà, affinché ora potesse usare la Potenza e la Forza come essere veramente divino nella Volontà di Dio.
E lui ha fallito. Non voleva essere un ricevente la Forza, ma la Fonte di Forza stessa, e la pienezza della Forza a sua disposizione gli sembrava la conferma sufficiente. Si separava quindi volontariamente da Dio, benché una separazione da Lui non era possibile, dato che senza Dio non poteva più esistere. E dato che attraverso la sua volontà sotto l’utilizzo della Forza di Dio erano sorti innumerevoli esseri, si sentiva come il loro creatore stando nell’immensa Forza e Potenza, e così si separava volontariamente da Dio nell’arroganza e brama di dominio. A causa di questo diventava empio e trascinava con sé nel peccato tutte le sue creature, che soltanto loro stesse erano ancora senza colpa, ma stavano totalmente sotto l’influenza di colui che ha dato loro la vita.
Dio dava loro ora il diritto dell’autodeterminazione, potevano contemplare la Luce, riconoscevano nella loro perfezione anche la loro Origine, perciò potevano rimanere anche con Dio ed aver parte alla Sua Magnificenza. Ma erano solo pochi che si univano con Lui, la loro volontà si decideva quindi liberamente per Dio e che come Suoi Angeli, sono costantemente intorno a Lui ed attivi per Lui nel Regno spirituale. La maggioranza però cadde, si unì con il suo generatore, per propria spinta entrava nella sua volontà e così cadde in uno stato di oscurità spirituale. Le era stata tolta la conoscenza, perché diminuiva l’effetto della Forza, come l’essere si allontanava da Dio.
Ma tutto era ed è Forza da Dio che non può andare perduta in eterno e perciò deve di nuovo ritornare a Lui su una via riconosciuta di successo dalla Sapienza di Dio. E questa via è il percorso attraverso la Creazione terrena materiale, che Dio ha fatto sorgere allo scopo di guidare al ritorno questo spirituale una volta caduto. Attraverso questa Creazione cammina lo spirituale nella volontà legata, cioè nello stato dell’obbligo esegue il lento percorso dello sviluppo verso l’Alto fino allo stadio, in cui gli viene di nuovo restituita la libera volontà e si trova ancora una volta davanti alla decisione, di scegliere da sé stesso il Potere a cui vuole appartenere.
L’essere è gravato con il peccato della ribellione di una volta contro Dio, ma se ne può liberare appropriandosi della Forza di Dio che una volta aveva respinta, ma questa Forza se la deve conquistare da sé stesso attraverso l’agire nell’amore e la cosciente richiesta a Dio nella preghiera. Nella vita terrena deve utilizzare la libera volontà nel modo giusto, deve di nuovo rivolgersi a Dio e riconoscerLo come Padre e Creatore dall’Eternità. Allora entra di nuovo nello stato di Luce, diventerà ricevente di Forza e quindi può di nuovo essere attivo secondo la sua volontà, che è ora anche la Volontà di Dio, potrà creare e formare per la propria felicità e perciò essere eternamente beato.
Amen
TraduttoreZa ljudi ostaja večno nedoumljivo, kaj premika Boga, da odloča in ukrepa tako, kot to dela On, ker človeški um ne more razumeti, kateri motivi so temelj Božjega izraza Moči; niti on ne more razumeti medsebojnih odnosov, ker lahko vidi in občuti le vpliv tega, kar se je izvirno-prvobitno bilo zgodilo v duhovnem kraljestvu, v svetu v katerem so vse vidne stvaritve le šibki odsevi, ki jih nikoli ne moremo vzeti za primerjavo in katere so ustvarjene le kot rezultat tega, kar se je bilo zgodilo davno prej v kraljestvu od Boga ustvarjenih Duhov. Bili so najčistejši izraz Njegove moči, zato so tudi bili polni oblasti in Moči in so bili najvišja popolnost.
Božja ustvarjalna volja se je prav tako prenesla na Njegova ustvarjena bitja, tako, da so vse Njegove misli imele prav tako impulz, sebe izraziti v njih, in zatorej je ustvarjalna volja nepredstavljivega obsega navdihnila ta (duhovna) Bitja, ki so sedaj postala aktivna brez omejitve. To pomeni, bile so ustvarjene nove stvaritve, ki so presegale same sebe. Te nove stvaritve pa so prav tako bile vedno znova navdihnjena Bitja najvišje popolnosti, torej tudi s sposobnostjo razmišljanja in obdarjena s svobodno voljo.
Prvo bitje, ki je izšlo iz Boga, je preseglo vse s svojo Svetlobo in Močjo, ker se je razvilo iz Boga Samega in našlo svojo blaženost v stalni uporabi njegove neomejene Moči. Njegove stvaritve so se množile in njegova blaženost je rasla neizmerno, Bog mu ni vsilil nobenih omejitev. Pa vendar ga je On postavil na preizkus, ker je želel, da Bitje sebe prepozna kot nosilca od Boga izhajajoče Moči.... Ta preizkus je zahteval, da bi Bitje.... Lucifer.... moral prikazati Boga svojim bitjem kot njihov izvor, česar se je tudi on sam zavedal, ker je neprestano prejemal Moč od Boga, ki ga je usposobila za njegovo ustvarjalno aktivnost.
Moral je torej priznati Boga kot svojega Stvarnika in Vir moči, in njegova blaženost bi bila neomejena za vso večnost. On ni bil na preizkušnji samo zaradi tega priznavanja, ampak se je od njega pričakovalo, da sprejme odločitev s svojo lastno svobodno voljo, katere namen je bil dvigniti ga od popolnega ustvarjenega Bitja do popolnega Bitja z njegovo lastno voljo, tako, da bi on sedaj kot resnično Božansko bitje lahko uporabil svojo oblast in moč znotraj Božje volje.... In on je odpovedal.... On ni želel biti prejemnik, temveč sam-osebno izvor moči, in obilje moči, ki jo je imel na razpolago, je za njega izgledalo zadosten dokaz.... Zatorej je on sebe namerno ločil od Boga, čeprav ločitev od Njega ni bila mogoča, ker brez Boga on ne bi mogel obstajati.
In ker so skozi njegovo voljo in ob uporabi moči iz Boga bila ustvarjena nešteta (duhovna) Bitja, se je počutil kot njihov stvarnik v ogromni moči in oblasti; posledično temu se je on namerno ločil od Boga v vzvišenosti (aroganci) in s hrepenenjem po vladanju. S tem je on postal grešen in je s seboj potegnil vsa svoja bitja v greh. Čeprav so oni sami bili še vedno brez krivde, vendar popolnoma pod vplivom njega, kateri jim je bil dal življenje.
In njim je Bog sedaj dal pravico do lastne odločitve, njim je bilo dovoljeno videti Svetlobo, in oni so v njihovi popolnosti prav tako prepoznali svoj izvor, zatorej bi prav tako lahko bili ostali z Bogom in sodelovali v Njegovi slavi. Vendar je bilo le nekaj njih, ki so Mu sledili, to pomeni, da se jih je le nekaj odločilo ostati z Bogom po svoji lastni svobodni volji, in ti so kot Njegovi (nepadli) angeli ves čas z Njim in delajo za Njega v duhovnem kraljestvu. Večji del njih pa je (od) padel.... oni so sledili svojega ustvarjalca (Luciferja), svobodno so se odločili, da sprejmejo njegovo voljo kot svojo lastno in s tem so padli v stanje duhovne teme.... Njegova zavest mu je bila odvzeta, saj se učinek Moči zmanjšuje, ko se bitje oddaljuje od Boga....
Vendar je vse bila in je Moč od Boga, katera večno ne more biti izgubljena, in zato se Mu mora vrniti na način, katerega je Božja modrost ocenila kot učinkovitega. In ta način je napredek skozi zemeljsko materialno stvarstvo, ki ga je Bog ustvaril z namenom vodenja nekoč padlega Duhovnega nazaj k Sebi. Duhovno se giblje skozi to stvarstvo z zavezano voljo, to je v stanju prisile na počasni poti razvoja navzgor, dokler ne doseže stopnje, ko mu bo njegova svobodna volja vrnjena in bo še enkrat postavljeno pred odločitev, da izbere moč (oblast), kateri želi pripadati.
Bitje je obremenjeno z grehom svojega preteklega nasprotovanja Bogu, vendar se tega lahko osvobodi z uporabo Božje moči, katero je nekoč bilo zavrnilo; vendar pa si mora bitje to Moč pridobiti samo skozi dela Ljubezni in tako, da jo bo zavestno zaprosilo od Boga v molitvi. Ono (bitje) mora uporabljati svojo svobodno voljo v času svojega življenja na Zemlji na pravilen način.... ono se mora ponovno obrniti k Bogu in Ga priznati kot večnega Očeta in Stvarnika.... Potem se ono še enkrat vrne v stanje Svetlobe, postane prejemnik Moči in lahko ponovno dela v skladu s svojo voljo, katera pa je sedaj prav tako Božja volja.... in ono bo sposobno ustvarjati in oblikovati za svojo lastno srečo, in s tem bo večno blagoslovljeno (srečno in blaženo). AMEN
Traduttore