La fine verrà, quando nessuno l’aspetta. Sarà un tempo, nel quale gli uomini si trovano nel maggior godimento della vita distolti da Dio, mentre i fedeli a Dio sono in timoroso bisogno ed attendono la venuta del Signore. Ma i primi non rivolgono un pensiero alla fine in arrivo, vivono alla giornata senza scrupoli, non tengono nessuna misura nei godimenti terreni, gozzovigliano e peccano e stanno totalmente sotto l’influenza di Satana. Sarà un tempo, in cui sembra che sia subentrato un miglioramento delle condizioni di vita, dove la miseria terrena è alleviata per quegli uomini che si piegano al desiderio delle autorità; dove devono soffrire soltanto quegli uomini che sono disdegnati per via della fede.
Ed in mezzo a questa ebbrezza di gioia giunge il Giudizio, in modo sorprendente anche per i fedeli di Dio, perché prima nulla dà da pensare che subentri un cambiamento della loro triste situazione. L’umanità è colma di colpa di peccato, si è totalmente staccata da Dio e rivolta al Suo avversario, ha ricevuta la parte di lui sulla Terra gioie terrene in sovrappiù, ed il pensare e tendere degli uomini peggiora sempre di più e si manifesta nell’agire contro i credenti che vengono oppressi senza pietà e che sono inermi nel loro potere e verso la brutale violenza. Loro prestano pieno lavoro per Satana e gli uomini sono maturi per la fine. E così arriva la fine, com’è annunciato nella Parola e nella Scrittura. Sarà un Giorno pieno di terrore per gli uomini, la Terra si spaccherà, fuoriuscirà del fuoco dall’interno della Terra e tutti gli elementi saranno in subbuglio. E gli uomini cercheranno di fuggire ed avranno un indescrivibile panico, ma ovunque si voltano, ovunque c’è la stessa cosa, rovina sicura.
E’ venuta la fine per tutti coloro che sono di sentimento distolto da Dio, e la salvezza dalla miseria più grande per i Suoi, che vengono rimossi viventi nel corpo e così sfuggono alla fine corporea. Dio ha annunciato il tempo già molto tempo prima, ma non si bada alle Sue Predizioni, e così gli uomini si trovano all’improvviso in una terribile situazione da cui non c’è salvezza. La rovina della vecchia Terra è decisa dall’Eternità, ma quando ha luogo, è nascosto agli uomini, e così la sperimentano in un tempo in cui si credono al sicuro e come padroni del mondo, dove cercano di godersi il più possibile la vita, dove sono totalmente catturati dal mondo e perciò escludono Dio dal loro pensare.
E così Dio si fa ricordare. Lui chiede conto di ciò che hanno peccato contro di Lui, perché non Lo hanno riconosciuto. Lui tiene il Giudizio su tutti gli uomini e divide gli uni dagli altri portando con Sé i Suoi nel Suo Regno e relegando di nuovo gli altri, mentre fa loro trovare la propria fine corporea in modo orrendo e imprigionando di nuovo le loro anime, il che significa, che lega la volontà dello spirituale in maniera che deve di nuovo ripercorrere la via dello sviluppo nella non-libertà della volontà nella nuova Creazione. E’ un avvenimento crudele e ciononostante un Atto della Giustizia divina, perché la peccaminosità degli uomini ha raggiunto il suo culmine. Loro stanno al servizio di Satana e loro stessi sono diventati puri diavoli, per i quali non può esserci altro che la distruzione corporea e la prigionia spirituale, affinché i fedeli di Dio ne siano liberati e possano condurre una vita nella Pace e nell’accordo sulla nuova Terra.
Ed anche se Dio perdona ed ha sempre di nuovo Pazienza, quando la peccaminosità aumenta, la fine arriva irrevocabilmente ed in un tempo dove non è attesa. Perché anche i credenti si stupiranno, perché tutto ciò che è mondano sembra affermarsi, perché aumenta il potere di coloro che rappresentano il mondo, ed i credenti sono diventati impotenti e senza diritto a causa degli altri. E così apparentemente il mondo è stabile e malgrado ciò è così vicino alla sua fine, finché non sarà venuto il Giorno che Dio ha stabilito sin dall’Eternità, il quale nessuno può prestabilire e che secondo il Piano di Dio porterà comunque la dissoluzione di ciò che è sulla Terra. Dio Solo conosce il Giorno; gli uomini Lo devono aspettare sempre e prepararsi, affinché facciano parte di coloro che Dio rimuove prima, affinché non facciano parte di coloro che vengono condannati il Giorno del Giudizio, com’è annunciato nella Parola e nella Scrittura.
Amen
TraduttoreKonec bo prišel, ko ga nihče ne bo pričakoval... To bo čas, ko bodo ljudje, ki zavračajo Boga, v polnosti uživali življenje, medtem ko bodo Bogu zvesti nestrpno čakali na Gospodov prihod. Prvi pa niti za trenutek ne razmišljajo o prihajajočem koncu, živijo za trenutek, brez pomislekov in brez omejevanja svojih zemeljskih užitkov, privoščijo si, grešijo in so popolnoma podvrženi satanovemu vplivu. To bo čas, ko bo doseženo navidezno izboljšanje življenjskih pogojev, ko se bo zmanjšala zemeljska stiska za ljudi, ki bodo ugodili zahtevam vladajoče oblasti, ko bodo morali trpeti samo tisti ljudje, ki so izključeni zaradi svoje vere. In sredi te evforije bo prišla sodba... ki bo presenetila celo Bogu zveste, saj prej nič ne bo dajalo vtisa, da bi lahko prišlo do spremembe njihove žalostne situacije.
Človeštvo je prežeto s krivdo greha, popolnoma se je oddaljilo od Boga in se obrnilo k njegovemu nasprotniku, prejelo je njegov delež na Zemlji, zemeljske užitke v izobilju, nameni in prizadevanja ljudi pa postajajo vse hujši in se kažejo v njihovih dejanjih proti vernikom, ki jih neusmiljeno ustrahujejo in ti so nemočni pred njihovo močjo in brutalno agresijo. Opravljajo prvovrstno delo za Satana in človeštvo je pripravljeno na uničenje
In tako bo prišel konec, kot je napovedano v Besedi in Svetem pismu.... To bo grozen dan za ljudi, zemlja se bo razklala, ognji bodo prebili zemeljsko skorjo in vsi elementi se bodo razburkali.... In ljudi, ki bodo poskušali pobegniti, bo zajela nepopisna panika, a kamorkoli se bodo obrnili, bodo povsod našli isto, gotovo uničenje... Konec bo prišel za vse, katerih misli so se odvrnile od Boga.... in rešitev iz največje nevarnosti za Njegove lastne, ki bodo umaknjeni živi in se bodo tako izognili fizični smrti. Bog je ta čas napovedal že dolgo vnaprej, vendar nihče ne spoštuje njegovih napovedi in tako se bodo ljudje nenadoma znašli v strašni situaciji, iz katere ne bo izhoda. Uničenje stare Zemlje je bilo določeno že od vekomaj, a kdaj se bo to zgodilo, ljudem ostaja skrito in tako ga bodo doživeli v času, ko bodo verjeli, da so varni in gospodarji sveta, ko bodo skušali iz življenja potegniti čim več užitkov, ko bodo popolnoma očarani s svetom in zaradi tega izključevali Boga iz svojih misli.
In tako Bog spominja ljudi nase... On na odgovornost kliče tiste, ki grešijo proti njemu, ker ga nočejo priznati... On sodi človeštvo in ločuje ljudi tako, da svoje lastne povzdigne v svoje kraljestvo, druge pa ponovno izžene.... s tem, da jih pusti, da na grozovit način izgubijo svoja življenja, in ponovno zapre njihovo dušo, torej z omejevanjem volje duše, tako da bo morala ponovno stopiti na pot razvoja skozi novo stvarstvo. To je kruto dejanje, a hkrati dejanje Božanske pravičnosti, kajti grešnost ljudi bo dosegla vrhunec. Služijo Satanu in sami so postali čisti hudiči; nič drugega jim ni mogoče dati kot fizično uničenje in duhovno ujetništvo, tako da bodo Bogu zvesti od njih osvobojeni in sposobni živeti v miru in harmoniji na novi zemlji.
In čeprav je Bog vedno odpuščajoč in potrpežljiv, medtem ko grešnost še naprej raste... konec bo prišel nepreklicno in takrat, ko ga boste najmanj pričakovali. In celo verniki bodo šokirani, ker se bo zdelo, da prevladuje vse, kar je posvetno, ker so zaradi vse večje moči predstavnikov sveta verniki postali nemočni in brez pravic. In tako se svet zdi stabilen, pa vendar je tako blizu svojemu uničenju.... dokler ne pride dan, ki ga je Bog določil od vekomaj, ki ga nihče ne more vnaprej določiti, in ki bo po Božjem načrtu vendarle prinesel dokončen razpad vsega na zemlji. Samo Bog pozna dan, ljudje naj ga pričakujejo vsak trenutek in se pripravijo nanj, da bodo pripadali tistim, ki jih bo Bog vnaprej vzel, da ne bodo pripadali tistim, ki bodo obsojeni na sodni dan, kot je razglašeno v Besedi in Svetem pismu...
Amen
Traduttore