Confronta annuncio con traduzione

Altre traduzioni:

Costrizione spirituale – Comandamenti umani – Combattere contro la Dottrina di Cristo

Ogni costrizione spirituale è da condannare, perché ciò che l’uomo fa da questa, non può essere valutato davanti a Dio. Soltanto la pienissima libertà della volontà determina il valore dell’agire dell’uomo, e perciò dev’essere loro soltanto predicata la Dottrina di Cristo, ma a loro non dev’essere fatto un dovere attraverso comandamenti e norme, una determinata conduzione di vita, che poi adempiono per dovere ed abitudine. Gli uomini devono essere ben educati al giusto pensare ed agire, ma a loro può sempre soltanto essere presentato il giusto o il falso del loro agire; devono essere ammoniti di esercitare l’amore, ma non devono mai essere spinti ad azioni attraverso dei comandamenti, che non corrispondono alla loro volontà interiore. Dev’essere osservato soltanto il Comandamento dell’amore e perciò anche insegnato, perché chi adempie il Comandamento dell’amore, forma il suo cuore in modo che ora vuole da sé stesso fare tutto ciò che corrisponde alla Volontà di Dio. Ma dei comandamenti che inducono gli uomini ad una determinata conduzione di vita, che però non significa un non-adempimento di nessun disamore nei confronti del prossimo, non sono dati da Dio, cioè sono al di fuori della Dottrina di Cristo, perché questa è soltanto una Dottrina che predica l’amore, che però non cerca di ottenere un adempimento dei divini Comandamenti dell’amore attraverso la costrizione esteriore. L’uomo deve potersi formare nella pienissima libertà della volontà, se questa trasformazione del pensare dev’essere di valore per l’Eternità. Ma la libertà della volontà viene limitata appena questa trasformazione viene pretesa per dovere. Ogni buona azione che non è nata nel cuore, cioè che non ha fatto compiere la spinta interiore all’attività d’amore, viene valutata solamente per ciò che è in realtà, come un adempimento di dovere senza il calore del cuore. Esiste il gran pericolo che l’uomo si renda troppo poco conto sul suo pensare ed agire perché crede di aver fatto ciò che deve fare sulla Terra, e che questa fede è fondata nei comandamenti, che sono stati aggiunti da parte umana alla Dottrina di Cristo. La divina Dottrina dell’amore soltanto è da intendere come la Dottrina di Cristo, ma mai dei comandamenti rilasciati umanamente, che hanno un altro scopo che soltanto la vera attività d’amore. Dove viene insegnato l’amore, questo dev’essere anche esercitato e sotto l’agire d’amore è da intendere tutto ciò che serve per il meglio al prossimo. Quindi dall’uomo viene preteso solamente di dimostrare del bene al suo prossimo e perciò la divina Dottrina dell’Amore porrà agli uomini soltanto tali pretese che preservano il prossimo da danni oppure gli procurano vantaggi. Se l’uomo s’adopera per il bene del prossimo, allora si trova nell’amore, perché questo lo spinge ad adoperarsi servendo il prossimo e questo è il vero agire nell’amore, che Dio pretende dagli uomini e che Gesù Cristo ha esercitato costantemente sulla Terra. Ma se dagli uomini viene preteso qualcosa che nel non adempimento non causa in nessun modo del danno o non ferisce il prossimo, allora sono delle disposizioni rilasciate da uomini, che non sono da scambiare con la Dottrina dell’amore di Cristo. Ma esiste il grande pericolo che i Comandamenti dell’amore non vengano osservati per via dei comandamenti aggiunti umanamente e che la Dottrina dell’amore di Cristo non venga riconosciuta nel suo Significato, da cui risulta che l’umanità nella sua ignoranza sul vero valore della Dottrina dell’amore di Cristo la vuole respingere totalmente perché rivolge la sua attenzione più sui comandamenti che rendono in certo qual modo gli uomini non liberi, dato che significano per loro una costrizione spirituale. Il mondo si urta contro questi ed ora cerca di combattere e di respingere tutto, anche la pura Dottrina di Cristo che predica soltanto l’amore. Tutto ciò che è stato aggiunto alla divina Dottrina dell’amore dagli uomini serve solamente a compenetrare con l’errore la pura Dottrina di Cristo, perché devia da ciò che Gesù Cristo ha lasciato agli uomini come la Sua Opera, ma sussisterà solamente ciò che è da Dio e l’opera d’uomini passerà.

Amen

Traduttore
Tradotto da: Ingrid Wunderlich

DUHOVNA PRISILA.... ČLOVEŠKE ZAPOVEDI.... BORBA S KRISTUSOVIM UČENJEM LJUBEZNI....

Potrebno je obsoditi vsako duhovno prisilo, ker dejavnost človeškega bitja, ki izhaja iz nje, s strani Boga ne more biti cenjena. Edino popolna svoboda volje določa vrednost človekovih dejavnosti. Oni morajo biti glede na to obveščeni o Kristusovem učenju. Vendar pa se jim tega ne sme postaviti kot obveznost (ne sme se jih prisiliti), da živijo določen način življenja zaradi pravil in predpisov, katerih se bodo potem držali v poslušnosti in zaradi običaja. Zagotovo velja, da morajo biti ljudje vzgojeni in podučeni v pravilnem razmišljanju ter obnašanju, vendar pa jim mora biti pokazana pravičnost ali nepravičnost njihovih delovanj. Potrebno jim je svetovati, da prakticirajo Ljubezen; toda oni nikoli ne bi smeli biti prisiljeni na delovanja s pomočjo pravil, ki niso v skladu z njihovo notranjo voljo.

Potrebno je izvajati edino zapoved Ljubezni in jo glede na to obenem tudi poučevati.... namreč vsak, ki izpolni zapovedi Ljubezni, oblikuje svoje srce tako, da bo ono samo od sebe želelo izvajati tiste stvari, ki so v skladu z Božjo voljo. Torej zapovedi, ki človeka obvezujejo (prisiljujejo), da se v svojem življenju obnaša na določen način, celo če tudi neuspeh pri njihovem izvajanju ne prikazuje brezčutnosti do drugih ljudi, niso dane s strani Boga oz. one so izven (niso del) Kristusovega učenja, ker to učenje govori edinole o Ljubezni, katera pa nima za cilj tega, da bi uresničila izpolnitev Božanskih zapovedi s pomočjo zunanje sile.

Človeško bitje mora imeti možnost, da se(be) oblikuje v največji svobodi volje, da bo ta preobrazba razmišljanja veljala za vekomaj. Torej svoboda volje je omejena, čim ta preobrazba zahteva podložnost (omejenost svobode). Vsako dobro delo, ki ne izhaja iz srca oz. ki ni uresničeno s pomočjo notranje spodbude za izvajanje dela Ljubezni, bo cenjeno edino kot takšno, kakršno tudi je.... (zgolj) neko izvajanje obveznosti brez topline srca. In obstaja velika nevarnost, da bo človeško bitje usmerjalo premalo pozornosti na sebe, na svoje misli in delovanja. On namreč verjame, da je naredil vse, kar je potrebno narediti na Zemlji; to verovanje pa ima svoje temelje v zapovedih, katere so ljudje dodali Kristusovemu učenju. Edino Božansko učenje Ljubezni mora biti vzeto kot Kristusovo učenje, toda nikoli s strani ljudi določene zapovedi, katere imajo za svoj cilj ustvariti vse drugo, razen ravno teh resničnih delovanj Ljubezni....

Kjer se poučuje Ljubezen, tam mora biti Ljubezen tudi prakticirana; toda delovanja (akcije, aktivnosti) Ljubezni je potrebno dojeti kot vse tisto, kar prinaša koristi drugim ljudem. Tako se od človeškega bitja pričakuje edino to, da dela dobro svojemu bližnjemu; in glede na to bo Božansko učenje Ljubezni od ljudi zahtevalo edino izpolnjevanje tistih zahtev, ki ščitijo bližnje pred tem, da jih ne prizadenejo oz. ki jim prinašajo koristi. Ko človeško bitje vzame v poštev koristi svojega bližnjega, on živi znotraj Ljubezni, ker ga ona spodbuja, da pomaga drugim ljudem. To je resnično delovanje Ljubezni, katerega Bog zahteva od ljudi in katerega je Jezus Kristus prakticiral na Zemlji. Če se od ljudi zahteva nekaj, četudi neuspeh pri uresničitvi na nikakršen način ne škoduje ali prizadene drugih ljudi, potem je to zaradi zakonov, katere so določili ljudje, toda katerih se ne bi smelo mešati s Kristusovim učenjem.

Vendar pa obstaja velika nevarnost, da bodo zapovedi Ljubezni zanemarjene in da se bo dalo prednost tistim, ki so jih dodali ljudje, in da smisel ter vrednost Kristusovega učenja Ljubezni ne bodo prepoznani, o čemer pričuje dejstvo, da človeštvo, ki je nepodučeno o njegovi resnični (pravi) vrednosti, želi povsem zamenjati Kristusovo učenje Ljubezni.... ono namreč več pozornosti daje zapovedim, katere pa bolj ali manj zasužnjujejo človeško bitje, ker one zanj predstavljajo duhovno prisilo. To (Kristusovo učenje) je svetu v napoto; in sedaj ima (svet) namen, da se bori proti in da zamenja vse, vključno s čistim Kristusovim učenjem Ljubezni, katero pa edino oznanja Ljubezen. Vse, kar so ljudje dodali Božanskemu učenju Ljubezni, je bilo narejeno izključno zato, da bi se čisto Kristusovo učenje pomešalo z zmoto; to je namreč odmik od tega, kar je Jezus Kristus zapustil ljudem kot Njegovo Delo. Čeprav pa bo ostalo edino to, kar je po Božji volji.... toda človeško delo bo prešlo.

AMEN

Traduttore
Tradotto da: Lorens Novosel