Confronta annuncio con traduzione


La Trasfigurazione di Gesù - “Il Padre Mio ed Io Siamo Uno.... ”

Il problema della trasfigurazione di Gesù dopo la Sua morte sulla Croce è con una giusta soluzione contemporaneamente anche un (rendere) diventare comprensibile delle Parole di Gesù “Il Padre ed Io Siamo Uno.” Dio Stesso Sì E’ dato come Sacrificio attraverso un Uomo, il Quale ha superato tutto l’umano per Amore per Dio ed il Quale ha perciò formato la Sua Anima in modo che Dio poteva prendere Dimora in Lui in tutta la Pienezza. La Sua Forma esteriore, il Suo Corpo, obbediva totalmente alla Volontà dell’Anima ed era anche soltanto rivolto al Divino; quindi ogni sostanza era dello spirituale rivolto a Dio, non aveva più bisogno del percorso di sviluppo terreno e con ciò, dopo la morte corporea, poteva entrare nel Regno dello spirituale in tutta la Perfezione. Tutto lo spirituale perfetto si unisce con la Forza Ur e tramite la fusione più intima diventa Uno con Lei (la Forza Ur). Il percorso di sviluppo dello spirituale una volta caduto da Dio dura dei tempi infiniti ed anche nell’aldilà condurrà verso l’Alto su innumerevoli gradini, ma la forma esteriore, lo spirituale ancora meno sviluppato, rimarrà sempre indietro e libererà l’anima, che poi come essere spirituale cerca l’unificazione con l’essere ugualmente maturo nell’aldilà. L’involucro esteriore si dissolve e le singole sostanze spirituali entrano di nuovo in contatto con sostanze spirituali simili, per continuare il loro percorso di sviluppo. Il Corpo di Gesù però nella sua purezza ed il suo agire nell’amore era già arrivato alla Perfezione spirituale, e le incommensurabili sofferenze sulla Croce erano l’ultimo processo di purificazione per lo spirituale diventato forma, in modo che poteva unirsi perfettamente con l’Anima totalmente senza scorie, quindi non era più obbligato a rimanere sulla Terra, ed ora lo Spirito di Dio, l’Anima ed il Corpo si sono uniti, quindi diventati Uno. L’Uomo Gesù Era il Mediatore fra Dio e gli uomini, ma ora Dio e Gesù Cristo E’ Uno, non sono due Entità da pensare l’una accanto all’altra, ma E’ soltanto una Entità, la Quale accoglie tutto il Perfetto in Sé. La Divinità di Gesù non è da pensare diversamente che l’eterna Divinità Stessa, la Quale Si è unita solo con la Forma esteriore dell’Uomo Gesù, cioè le Cui Sostanze spirituali si potevano fondere con la Forza Ur, perché con il decesso di Gesù avevano già raggiunto il grado della Perfezione, che è la precondizione per la più intima unificazione con Dio. Il Corpo di Gesù, attraverso il disprezzo di gioie terrene e severa autodisciplina è diventato Vincitore di ogni materia e di conseguenza non aveva bisogno di nessun ulteriore percorso di sviluppo. Tutte le sostanze formate spiritualmente in Lui si potevano aggregare all’Anima ed abbandonare insieme a Lei la valle terrena, per entrare nelle Alture della Luce. Quindi l’Ambiente di quest’Anima era la Luce più raggiante, di conseguenza il Corpo e l’Anima di Gesù potevano abbandonare la Terra nello stato trasfigurato, perché un Essere, che E’ fuso totalmente con Dio, doveva ora anche ricevere da Lui Luce e Forza ed irradiare questa nello stesso modo come l’eterna Divinità Stessa, perché ora Era Uno con Dio, di conseguenza anche Luce e orza un tutta la Pienezza. Questo procedimento dell’irradiazione di Luce rimane nascosto agli uomini, ma l’infinito Amore di Dio per gli uomini ha lasciato che si svolgesse visibilmente la Trasfigurazione di Gesù. per dare loro un Segno della Sua Potenza e Magnificenza, per fortificare la fede di coloro che dovevano annunciare nel mondo la Sua Potenza e Magnificenza, e per dare agli uomini una dimostrazione, che Gesù aveva vinto la morte, che non esiste più nessuna morte per gli uomini che Lo seguono, che si sforzano di percorrere la stessa via sulla Terra. La Trasfigurazione di Gesù è stata una questione molto discussa per l’umanità, e veniva quasi sempre rifiutata come favola, perché agli uomini manca ogni comprensione spirituale per la meta finale di ogni essere, per la definitiva unificazione con Dio, per il divenire Uno con Lui. Gesù però dice: “Il Padre ed Io Siamo Uno.... ” Perché in Lui aveva già avuto luogo l’unificazione, la Sua Anima era formata in modo che poteva accogliere Dio in Sé e quindi Era già Ricevente della Luce e Forza di Dio, quindi Egli poteva insegnare tutte le Sapienza e poteva agire attraverso la Forza divina. Egli Era perfetto, come Era perfetto il Padre Suo nel Cielo, e poteva creare e formare come Lui. Il Suo Essere Era Amore, le Sue Parole erano Amore, e così poteva agire grazie al Suo grande Amore per gli uomini. Perché tutto ciò che è e succede, lo fa soltanto l’Amore. Il Suo Percorso terreno era una infinita serie di Azioni di Miracoli senza fasto e splendore, che Lui però ha terminato nella Luce raggiante, mentre Egli Si trasfigurava davanti agli occhi dei Suoi ed ascese in Alto, all’eterna Magnificenza.

Amen

Traduttore
Tradotto da: Ingrid Wunderlich

JEZUSOVA SPREMENITEV.... »OČE IN JAZ SVA ENO«

Pravilna rešitev Jezusove spremenitve po Njegovem križanju obenem tudi daje razlago Jezusovih Besed: »Oče in Jaz sva eno....« (Janez 10:30). Bog je Sebe žrtvoval preko človeka, Kateri je zaradi Ljubezni do Boga premagal vsakršen človeški aspekt in Kateri je glede na to tako oblikoval Svojo dušo, da se je Bog lahko v vsej polnosti nastanil v Njem (Kološanom 2:9). Njegova zunanja forma, Njegovo telo se je popolnoma podredilo volji duše, katera pa je bila ravno tako naklonjena samo Božanskemu. Tako je bila vsaka substanca Bogu-naklonjeni duh tako, da ni več potrebovala procesa razvoja na Zemlji in je bila glede na to po smrti telesa sposobna v vsej popolnosti vstopiti v duhovno kraljestvo. Vsa izpopolnjena duhovna bitja se združujejo z Elementarno Silo in preko najbolj iskrene fuzije (združitve) z Njo postajajo eno. Proces razvoja duhovnih bitij, katera so nekoč odpadla od Boga, traja neskončno dolgo časa, in preko brezštevilnih stopenj bo v onostranstvu ravno tako vodilo do vzpona, vendar pa manj razvita duhovna substanca vedno ostaja na Zemlji in osvobaja dušo, katera bo kot duhovno bitje v onostranstvu naknadno iskala priključitev k bitjem enake zrelosti. Zunanja forma se razkraja, posamezne duhovne substance pa se priključujejo podobnim, da bi nadaljevale njihov proces razvoja.... Jezusovo telo je torej zaradi njegove čistosti in delovanja Ljubezni že doseglo duhovno popolnost, nezamisljivo trpljenje na Križu pa je že pomenil končen proces prečiščevanja za telesno duhovno substanco tako, da se je bila ona v tem prečiščenem stanju sposobna zediniti s popolno dušo in ni bilo več potrebe, da bi ostala na Zemlji. Glede na to so Božji Duh, duša in telo združeni in so postali eno. Jezus, človek je BIL posrednik med Bogom in ljudmi (1 Timotej 2:5).... vendar pa sta SEDAJ Bog in Jezus Kristus Eno.... njiju se ne bi smelo zamišljati kot dve bitji, eno poleg drugega, ampak je to samo eno Bitje, Katero absorbira vse, kar je popolno. Namreč Jezusovega Božanstva si ni mogoče zamišljati na nikakršen način, razen kot večno Božanstvo Osebno, Katero je Sebe priključilo zunanji obliki Jezusa, človeka oz. Njegovim duhovnim substancam je bilo dovoljeno združiti se z Elementarno Silo, ker so pri Jezusovi smrti one že dosegle stopnjo popolnosti, katera pa je predpogoj za najtesnejšo enotnost z Bogom.... S tem, ko je preziral zemeljska zadovoljstva in kot rezultat striktne samodiscipline, je Jezusovo telo nadvladalo celotno materijo in glede na to ni več potrebovalo nadaljnjega procesa razvoja. Vse duhovne substance v fizični formi so se bile sposobne priključiti duši in skupaj z njo zapustiti zemeljsko dolino, da bi se povzpele (tukaj je v izvornem tekstu uporabljen glagol »vstopiti«) do svetlobnih višin. Od tega trenutka nadalje je bila ta duša oblegana z najsijajnejšo blestečo svetlobo. Zaradi tega sta Jezusova duša in telo morala zapustiti Zemljo v spremenjenem stanju, ker je bitje, katero je popolnoma stopljeno z Bogom, moralo ravno tako od Njega prejeti svetlobo in moč ter to izžarevati na enak način kot Sámo večno Božanstvo; namreč ono je bilo z Bogom Eno in je bilo glede na to tudi svetloba ter moč v izobilju.

Ta proces svetlobnega sevanja ljudem po navadi ostaja skrit. Vendar pa je neskončna Božja Ljubezen do ljudi dovolila, da se Jezusova spremenitev odvije vidno, da bi jim dala znak Njegove moči in slave; da bi okrepila vero tistih, kateri naj bi svetu oznanjali Njegovo moč in slavo ter da bi ljudem priskrbela dokaz, da je Jezus premagal smrt.... da od sedaj naprej smrt ne obstaja več za ljudi, kateri so Mu sledili in se potrudili, da na Zemlji hodijo po enaki stezi. Jezusova spremenitev je bila med človeštvom zelo pogosto predmet spora, kateri pa je bil po navadi zavržen, kot da je le mit, ker je ljudem primanjkovalo vsakršnega duhovnega znanja za končni cilj vsakega bitja.... za končno zedinjenje z Bogom.... za postajanje eno z Njim.... Kakorkoli že, Jezus pravi: »Oče in Jaz sva eno....«, ker se je zedinjenje v Njem že zgodilo; Njegova duša je bila namreč tako oblikovana, da je bila sposobna sprejeti Boga in je na ta način že postala prejemnik svetlobe ter moči od Boga. Na ta način je bil On sposoben poučevati celotno modrost in delovati preko Božanske moči. On je bil popoln kot Njegov Oče na Nebu, sposoben ustvarjati ter oblikovati kot On.... Njegova narava je bila Ljubezen; Njegove Besede so bile Ljubezen, in tako je On deloval z vrlino Njegove velike Ljubezni do ljudi. Namreč vse kar obstaja, vse kar se dogaja, je lahko doseženo edino po poti Ljubezni.... Njegovo življenje na Zemlji je bil nenehen sled čudežnih del brez sijaja in razkošij, vendar pa ga je On dokončal v sijoči svetlobi.... tako, ko Se je pred očmi Njegovih Lastnih spremenil in Se dvignil na Nebo, v večno slavo.

AMEN

Traduttore
Tradotto da: Lorens Novosel