Quand J’appelais à la vie des miniatures de Moi-même, J’étais motivé par Mon amour infini qui voulait se donner – qui voulait se créer des vases pour se déverser.... Mon amour agit en tant que force, et cette force voulait agir en créant ; aussi fallait-il que Mes créatures.... (étant donné que Ma force se déversait dans ces vases-là).... agissent également en créant, car c’étaient des êtres qui, étant Mon image, portaient en eux la même force créatrice; et la force qui leur affluait continuellement les poussait à agir parce que la force coulant à grands flots de Moi, Qui suis la source première de la force, procréait continuellement de la vie. Et ainsi il vous sera compréhensible que tous les êtres issus de Moi se trouvaient dans une condition où eux non plus ne connaissaient pas de limite en créant des ouvrages de genres différents, et dans cette créativité ils trouvaient leur béatitude…. parce qu’eux non plus – comme Moi – n’étaient sujets à aucune limitation, car Mon amour était infini, aussi Ma force aimante affluait-elle à grands flots à tous les êtres pour les rendre heureux.
Et il n’y eut pas de limitation à l’activité créatrice de ces êtres parce qu’il n’y avait pas de limitation à Ma force non plus – force qui ne s’épuise jamais, qui coulera toujours et éternellement à grands flots, d’où surgiront toujours et éternellement des créations ; de même que tous les êtres jadis irradiés par Moi auront toujours une part illimitée de Ma force pour créer et former tant qu’ils s’en remettent eux-mêmes à Moi, c'est-à-dire tant qu’ils n’opposent pas de résistance à Mon irradiation d’amour. Et cet état bienheureux n’aurait vraiment jamais dû avoir de fin parce que jamais les êtres n’auraient été soumis à une limitation de Ma part – donc, ils n’avaient à craindre aucune diminution de la force. Mais une altération de cet état suprêmement heureux des êtres survint quand même.... Elle fut causée par une circonstance que les êtres considéraient comme une déficience : Moi-même, leur Dieu et Créateur, ne leur était pas visible en être égal ; ils savaient bien que J’étais leur Père dont ils étaient issus ; mais comme Je ne Me présentais pas à eux visiblement, ils considéraient cela comme une limitation de Ma perfection. Il commença à germer en eux des pensées contraires et ils omirent de Me présenter franchement cette question à laquelle J’aurais bien volontiers répondu de façon qu’ils eussent reconnu leur pensée inversée et l’auraient corrigée….
Mais c’était justement ces doutes secrets sur Ma perfection qu’ils croyaient pouvoir Me cacher ; pourtant Je les connaissais.... Je ne les forçais pas, et les laissais complètement libres dans leurs réflexions, mais ils abusèrent de cette liberté.... Car ils reconnaissaient un doute identique de Ma perfection aussi dans cet être qui avait été extériorisé en premier, et qui resplendissait en toute beauté et avec une lumière éclatante.... En effet, pendant des éternités, cet être M’avait voué tout son amour, et avait été suprêmement béatement bienheureux dans cet amour, et dans la même volonté que la Mienne.... bien que sa volonté aussi fût libre.
Mais par moments, de légers doutes surgissaient aussi dans cet être resplendissant de lumière, parce que pour lui non plus Je n’étais pas visible. Toutefois, son grand amour pour Moi détruisait chaque fois les doutes qui surgissaient, et il s’adonnait à Moi, et trouvait sa béatitude dans la création continuelle d’êtres de même nature par sa volonté et en utilisant Ma force. Mais ce doute Me concernant surgissait toujours de nouveau, et lui non plus ne Me le soumettait pas, ce qui lui aurait été possible.... Il nourrissait le doute de sorte que celui-ci se renforçait, en diminuant son amour pour Moi.... Mais par cela en même temps il s’affaiblissait lui-même, parce que son amour affaibli pour Moi amoindrissait aussi l’affluence de Mon amour envers lui, et réduisait son activité créatrice.
S’il avait pu Me voir, il ne lui aurait pas été possible de se détourner de Moi – mais il aurait été consumé par Mon feu amoureux ; car aucun être créé n’est capable de regarder sans périr dans le feu originel de Mon amour…. Lui aussi le savait, parce qu’il était rempli de l’entendement le plus lumineux ; mais il se plaisait à jouer avec la pensée d’être plus que Moi, puisqu’il brillait de la lumière la plus claire et de la beauté la plus parfaite. Il ne pouvait pas imaginer un être qui le surpasse encore en lumière et en beauté, et donc il s’attribuait le droit de domination sur tous les êtres créés, dont par sa volonté il était bien le procréateur – mais en usant de Ma force créatrice. Il considérait l’armée des esprits comme sa puissance, et par conséquent, il croyait pouvoir se passer de la force venant de Moi, il croyait M’avoir retiré Ma force par la création des êtres innombrables, et il prenait pour preuve de Mon manque de puissance le fait que Je ne Me présentais pas à lui visiblement....
Et Je lui laissais cette croyance parce que Je l’avais extériorisé en être absolument libre que Je n’obligerai jamais à changer de volonté et de manière de penser.... même s’il se tenait éloigné de Moi pendant des éternités. Ma force rencontrait maintenant de la résistance et du refus, et par conséquent elle n’agissait plus du tout. Et à présent, Mon être créé en premier était devenu incapable de faire surgir des créations quelconques ; mais il se croyait grand et puissant parce qu’il considérait la foule des êtres spirituels comme sa propriété qui, comme lui, s’était révolté contre Moi, et avait refusé Mon irradiation d’amour.... Eux également étaient devenus incapables de toute activité parce qu’ils s’étaient éloignés infiniment de Moi. Mais c’était leur libre arbitre que Je respecte et par conséquent, ils resteront éloignés de Moi jusqu’à ce qu’ils se rapprochent de Moi de leur propre gré, et Me prieront de les irradier de Mon amour de nouveau.... L’être créé en premier aussi.... Mon adversaire présent.... un jour s’engagera dans le chemin du retour vers Moi ; un jour, lui aussi aura de nouveau la nostalgie de Mon Rayonnement d’amour, et de nouveau il le recevra volontairement de Moi, parce qu’un jour, il abandonnera sa résistance, bien que cela prenne des éternités.... Car toute force qui a été irradiée par Moi retournera irréfutablement un jour à la source de la force éternelle....
Amen
TraducteursKo Sem poklical miniature Sebe Samega v obstoj (v življenje), Me je k temu motivirala Moja neskončna Ljubezen, katera je želela sebe podariti, katera si je želela ustvariti posode, da bi se vlivala v njih.... Moja Ljubezen učinkuje kot Moč, in ta moč je želela biti ustvarjalno aktivna, in zato so morale Moje stvaritve.... ker je Moja moč pritekala v te posode.... prav tako na enak način biti ustvarjalno aktivne, ker so ta bitja kot podobe Mene Samega prav tako imela v sebi isti ustvarjalni nagon, ki je priganjal stalno pritekajočo Moč k aktivnosti, ker je moč, ki je sevala iz Mene kot izvirnega Vira moči, nenehno ustvarjala življenje.
In tako boste razumeli, da so se torej vsa bitja, ki so nekoč izšla iz Mene, nahajala v enem stanju, v katerem prav tako niso poznala nobene omejitve ustvarjanja vsakovrstnih del, kar jih je naredilo blaženo srečne.... temveč, da oni prav tako kakor Jaz niso bili podložni nobeni omejitvi, kajti Moja Ljubezen je bila neskončna, in s tem je moč Moje Ljubezni pritekala v vsa bitja, da bi jih osrečila. Ustvarjalna aktivnost teh bitij se ni nikoli ustavila, ker prav tako ni obstajala omejitev Moje moči, katera se nikoli ne bo potrošila, katera bo vedno in za večno tekla, in zatorej bodo vedno in večno nastajale nove stvaritve, kot bodo tudi vsa Moja nekoč izsevana bitja prejemala Mojo neomejeno moč za ustvarjanje in oblikovanje tako dolgo, vse dokler bodo sami odprti za Mene, to pomeni, vse dokler se ne bodo upirali osvetlitvi Moje Ljubezni.
In to blaženo stanje se res nikoli ne bi rabilo končati, ker z Moje strani nikoli nisem naložil omejitev bitjem in se jim prav tako ni bilo potrebno bati zmanjšanja Moči. In vendar se je zgodila sprememba tega nadvse blaženega stanja bitij.... povzročena s situacijo, katero so bitja štela za pomanjkljivost: dejstvo, da Jaz Sam, njihov Bog in Stvarnik njim nisem bil viden kot enako bitje, kot so oni sami, da so prav zares vedeli za Mene kot njihovega Očeta, iz katerega so bili nastali, toda, ker se jim Jaz nisem vidno predstavil, so na to gledali kot na omejitev Moje popolnosti.
V sebi so začeli gojiti napačne misli, ker niso Meni Samemu postavili teh odprtih vprašanj, na katera bi jim Jaz bil odgovoril tako, da bi lahko razumeli in popravili svojo napačno predstavo. Vendar so verjeli, da lahko prikrijejo te notranje dvome o Moji popolnosti, in vendar Sem Jaz vedel za njih.... Toda Jaz nisem uporabil nobene prisile, ampak sem dal njihovim mislim popolno svobodo, katero pa so oni zlorabili.... Kajti enake dvome glede Moje popolnosti so prepoznali tudi pri tem bitju, katerega Sem bil prikazal v zunanji obliki kot prvega, in čigar lepota je sevala v najvišji svetlobi....
To bitje Mi je prav zares podarjalo vso svojo Ljubezen skozi večnosti, in v tej Ljubezni je bilo izjemno srečno in ene-enake volje z Mano.... četudi je njegova volja bila svobodna.
Pa vendar so se občasno tudi v tem bleščeče sijočem bitju pojavljali tihi dvomi, ker Me ono prav tako ni moglo videti. Kljub temu pa je njegova velika Ljubezen do Mene vedno znova premagala dvom, ki se je pojavljal, in je sebe predala Meni in našla svojo blaženost v nenehnem ustvarjanju bitij istega značaja s pomočjo svoje volje in z uporabo Moje moči.
Vendar se je ta dvom v Mene vedno znova pojavljal, in tudi on (Lucifer) mi ni pokazal, kaj lahko stori.... On je gojil dvom tako, da je le ta postal vse močnejši in zmanjševal svojo Ljubezen do Mene.... S tem pa je on prav tako slabil samega sebe, ker je njegova zmanjšana Ljubezen do Mene prav tako zmanjšala dotok Moje Ljubezni in s tem prav tako omejila njegovo ustvarjalno aktivnost. Če bi Me on lahko videl, mu ne bi bilo mogoče odtujiti se od Mene, toda ogenj Moje Ljubezni bi ga bil použil-požrl, ker nobeno ustvarjeno bitje ne more gledati izvirnega ognja Moje Ljubezni, ne da bi prenehalo obstajati (2. Mojzesova 33:20)....
On je to tudi vedel, ker je posedoval najbolj razsvetljeno zavest, vendar se je igral z mislijo, da bo več(ji) kakor Jaz, ker je zračil z najbolj bleščečo Svetlobo in najpopolnejšo lepoto.... On si ni mogel predstavljati, da bi ga katerokoli bitje lahko prekašalo v Svetlobi in lepoti, in zato si je prav tako prilastil pravico, da vlada nad vsemi ustvarjenimi bitji, katere je on nedvomno bil ustvaril, vendar je Moč, da to stori, prejel od Mene.
Zdaj je videl v množici duhovnih bitij svojo moč (oblast) in zato je verjel za sebe, da je sposoben uspeti brez Moje Moči, on je verjel, da jo je on odvzel od Mene skozi ustvarjanje neštetih bitij, in dejstvo, da Jaz Sebe nisem njemu prikazal kot vidnega, je on smatral kot dokaz Moje nemoči.... In Jaz mu nisem razbil iluzije, ker Sem ga prikazal v zunanji obliki (eksternaliziral) kot popolnoma svobodno bitje, katerega Jaz nikoli in nikdar ne bom prisilil, da spremeni svojo voljo in svoje razmišljanje.... tudi, če on ohranja svojo oddaljenost od Mene cele večnosti.
Moja Moč se je sedaj srečala z nasprotovanjem in odporom, in posledično je ostala popolnoma neučinkovita. In sedaj to Moje prvo ustvarjeno bitje ni bilo več sposobno proizvesti nobenega dela stvarstva, pa vendar je verjel za sebe, da je velik in mogočen, ker je gledal na ogromno število duhovnih bitij kot na svojo lastnino, katera so se tako kot on uprla proti Meni in zavrnila osvetlitev Moje Ljubezni.... Tudi oni so prav tako postali nesposobni za kakršnokoli aktivnost, saj so se prav tako oddaljili od Mene neskončno daleč. Vendar je to bila njihova svobodna volja, katero Sem Jaz spoštoval, in tako bodo oni ostali oddaljeni od Mene tako dolgo, vse dokler se Mi v svobodni volji znova ne približajo in Me zaprosijo za osvetlitev z Mojo Ljubeznijo....
Tudi prvo ustvarjeno bitje.... Moj sedanji nasprotnik.... se bo napotil po poti vrnitve k Meni nekega dne, prej ali slej bo tudi on zopet hrepenel po osvetlitvi z Mojo Ljubeznijo in jo v svobodni volji sprejel od Mene, ker bo nekega dne odstopil od svojega odpora, tudi, če bodo minile še večnosti.... Vendar vse kar je bilo nekoč izsevano iz Mene kot Moč, se bo neizogibno ponovno vrnilo k Viru Moči od večnosti. AMEN
Traducteurs