Le cheminement du spirituel par la terre s’étend sur des éternités.... Car le spirituel est devenu matière – c’est la matière dont se composent la terre et toutes les créations sur elle.... Par la volonté de Dieu, la substance spirituelle durcie est devenue matière, donc, toute l’œuvre de création de la terre en fait partie.... De même, toutes les créations dans l’univers entier sont.... de la force spirituelle issue jadis de Dieu, irradiée par Lui en « êtres », force qui s’est tellement pervertie en elle-même qu’elle a fini par n’être que substance spirituelle durcie – et s’est alors transformée en créations de toutes sortes. Pour cela il aura fallu des périodes de temps infinies, car cette « transformation » s’est aussi passée selon l’Ordre de la Loi. Ce qui est à présent visible comme « terre habitée » s’est formée durant d’innombrables phases de développement… Cela n’a pas été l’œuvre d’un instant de la puissance créatrice de Dieu.... Car le lent développement a aussi poursuivi son but.... Toujours de nouveau, des particules spirituelles décomposées ont été captées et transformées ; ce fut un processus d’une durée inimaginable avant que la terre n’eût été façonnée en une œuvre de création apte à servir de séjour au spirituel encore immature pour y mener une vie conforme à la nature, ainsi qu’il avait été prévu par l’éternel plan de salut de Dieu. Et ce spirituel avait également besoin de périodes infiniment longues pour atteindre un degré où il pouvait avoir le privilège de cheminer sur terre en tant qu’homme pour son perfectionnement ultime.
Ce dernier trajet en homme sur la terre est comme un instant, comparé à la durée éternelle du développement préalable de la terre.... C’est vrai que pour Dieu, la création de chaque forme a été l’œuvre d’un seul instant, car par Sa volonté et Sa force, Il émettait chacune de Ses pensées hors de Lui directement en ouvrage existant.... Mais la résistance du spirituel jadis déchu a déterminé la durée du temps jusqu’à sa transformation matérielle. Car Dieu ne contraignait pas ce spirituel résistant, mais Sa force aimante l’enlaçait jusqu’à ce que sa résistance s’eusse quelque peu affaiblie, pour l'envelopper alors d’après Son plan, pour lui donner ensuite des formes dans lesquelles il exécuterait alors une certaine activité, à la vérité si minime qu’encore une fois des périodes éternelles se sont passées avant que les formes ne puissent être décomposées peu à peu, et être modifiées....
La terre a nécessité un temps infini avant d’être apte à pouvoir être habitée par des créatures vivantes, et celles-ci à leur tour devaient apprêter la terre durant de nouvelles périodes infiniment longues pour qu’elle puisse être le dernier lieu de formation des hommes….. Ainsi les particules de l’âme humaine sont passées par toutes ces phases de création.…. La chute de la hauteur suprême dans la profondeur a été si infiniment longue qu’il aura fallu un temps également infini pour remonter de cette profondeur jusqu’à un degré où la conscience d’être un « Je » pouvait être restituée à l’être, afin qu’un dernier perfectionnement lui rende possible le dernier essor vers le haut. La création est arrivée à ce point, et à présent, elle héberge ce spirituel déchu dont le nombre était infini et dont le retour vers Dieu demandera également des périodes infinies, de sorte qu’une fin de la création n’est pas encore prévisible….
Mais à présent les « créations » existent, et tout ira son chemin selon la Loi.... De nouvelles particules spirituelles sont continuellement vivifiées et, à travers le constant changement de la forme extérieure, elles se développent continuellement vers le haut; c’est pourquoi on voit les créations matérielles devenir et disparaître tout le temps.... Et de la sorte, tous les ouvrages de la création se renouvellent toujours de nouveau, et servent ainsi à la maturation du spirituel qui vit en eux, et en même temps ils servent l’homme à se développer toujours en garantissant sa vie corporelle sur terre. Tant que le libre arbitre est enlevé au spirituel lié dans les œuvres de création, le développement vers le haut continue d’après la volonté de Dieu.... Ainsi, d’une manière ou d’une autre, le spirituel lié sert, et ce faisant, peu à peu il mûrit lentement.... Mais dès que le spirituel chemine sur la terre en tant qu’être humain, il est de nouveau en possession du libre arbitre, et alors.... au lieu de monter.... il peut aussi bien rester immobile, ou reculer de nouveau. Pendant la dernière phase de son développement, il peut manquer à sa mission.... Et ce recul peut avoir pour conséquence que le spirituel dans l’homme.... son « âme » ou « l’esprit originel jadis déchu »… se durcisse de nouveau dans sa substance spirituelle, comme il l’avait fait avant, avec comme conséquence nécessaire une nouvelle désintégration de l’âme en d’innombrables particules qui nécessiteront un passage réitéré par les créations matérielles de la terre.... et ce nouveau processus demande que des œuvres de création de toutes sortes soient de nouveau désintégrées et modifiées…. et ce processus peut être qualifié de terminaison d’une époque terrestre, et début d’une autre.
Et voilà comment vous autres les hommes vous devez tenter de vous expliquer qu’en des époques de temps fixées par Dieu, ce genre d’actes violents de transformation se produise sur l’œuvre de création « terre » ; ils sont toujours fondées sur l’amour et la sagesse de Dieu, et ne servent toujours qu’à la rédemption du spirituel jadis déchu.... Et vous devez toujours penser à de telles Interventions de la part de Dieu, lorsque les êtres humains ne reconnaissent plus le vrai but de leur existence, lorsqu’ils n’emploient pas leur vie terrestre à la maturation de leurs âmes pour l’ultime perfectionnement, Car ceci est le seul but de toute œuvre de création : de secourir l’âme de l’homme pour lui permettre d’atteindre la maturité, de l’aider à redevenir ce qu’elle a été au commencement :.... un être suprêmement parfait issu de l’amour de Dieu, mais qui, de son libre arbitre, a fait défection de Lui… Il doit retourner vers Lui, et Dieu Lui-même lui a préparé le chemin du retour qui le reconduit à Lui en passant par toutes les créations de cette terre....
Amen
TraducteursPot duhov preko Zemlje se razteza (traja) skozi večnosti.... Ker duhovi sami so postali materija, iz katere je sestavljena Zemlja in vse njene stvaritve.... Božja volja je spremenila otrdelo duhovno snov v materijo, torej je celotno ustvarjalno delo Zemlja.... kakor tudi vse stvaritve v celotnem vesolju.... nekoč od Boga izšla duhovna moč katero je On izseval v zunanji obliki, izven Sebe Samega kot "bitje", ki pa se je v sebi samem tako sprevrglo, da je na koncu postalo le otrdela duhovna snov, ki je potem bila preoblikovana v stvaritve vseh vrst....
Neskončno dolga obdobja časa so bila potrebna za to, saj je tudi to "preoblikovanje" potekalo v zakonskem redu, in se je nastanek tega, kar je sedaj vidno kot "naseljena Zemlja«, zgodil tekom neskončnih faz razvoja.... to ni bilo eno trenutno v zunanji obliki prikazano delo Božje ustvarjalne moči.... ker je celo tudi počasen razvoj služil svojemu namenu.... Vedno znova so zelo majhni razgrajeni duhovni delci bili zbrani in preoblikovani, proces je trajal nepredstavljivo dolgo časa, preden se je Zemlja oblikovala v delo stvarjenja, ki je neprestano dozorevajočemu duhovnemu lahko služilo kot prebivališče, in ohranjalo fizično življenje za neprestano dozorevajočo duhovno substanco, kot je bilo predvideno v Božjem večnem načrtu Odrešitve. In tudi ta duhovna snov je potrebovala neskončno dolgo časa, preden je dosegla stopnjo, ko ji je bilo dovoljeno živeti kot človek na Zemlji v namen njene dokončne izpopolnitve.
Ta zadnji zemeljski napredek kot človek je kot trenutek časa v primerjavi z neskončno dolgim obdobjem pripravljalnega razvoja Zemlje.... Čeprav je ustvarjanje vsake oblike (forme) za Boga bilo prav zares delo enega trenutka, ker sta Njegova volja in Njegova moč prikazali v zunanji obliki izven Njega Samega vsako misel kot eno obstoječe delo.... Vendar pa je odpor nekoč padlih duhov odločal o trajanju časa, do njihove materialne preobrazbe. Kajti Bog ni prisilil te uporne duhovne snovi, ampak je Njegova moč Ljubezni njo ujela (zaprla) tako dolgo, vse dokler se njen odpor ni nekaj malega polegel, da bi jo potem zapakiral (ji dal ovoj) v skladu z Njegovim načrtom, da jo potem oblikuje v različne oblike, kjer bi opravljala določene aktivnosti, ki je bila sicer tako minimalna, da je ponovno minilo neskončno dolgo časa, preden so se te oblike lahko postopoma razgradile in spremenile....
Nastanek (in razvoj) Zemlje je potreboval neskončno dolgi čas, vse dokler je ona lahko bila naseljena z živimi stvaritvami (bitji), in ona so zopet pripravljala Zemljo še nepredstavljivo dolgo časa, da postane primerna za služenje ljudem kot njihov zadnji prostor za usposabljanje.... Posamezni drobceni delci človeške duše pa so potovali skozi vse stvarstvo.... *Padec iz najvišjega vrhunca do brezna je bil tako neskončen, da je zatorej bilo potrebno neskončno dolgo časa, da so se iz brezna zopet dvignili do točke, da je bitju zopet lahko bila dana samozavest, da je to končno izpopolnitev na zadnji poti vzpona potem naredilo možno....*
.... In pod takšnimi okoliščinami je najprej nastalo stvarstvo, in ono uteleša padle duhove, katerih število je bilo neskončno in katerih vrnitev k Bogu bo prav tako potrebovala neskončno dolgo časa, in zato se konec stvarstva še ne more predvideti.... Kljub temu "stvaritve" zdaj obstajajo in sedaj vse poteka po zakonskem redu.... One so oživljene s pomočjo vedno novih drobcenih delcev duha, katerih višji razvoj poteka skozi neprestano spreminjanje njihove zunanje oblike, zato se lahko opazuje stalno nastajanje in razgrajevanje vsake materialne stvaritve....
Vsa dela stvarstva so sebe vedno znova obnavljala na ta način in tako služila skupinskemu duhu, da doseže zrelost, kakor tudi služijo stalnemu razvoju človeštva s tem, da zagotovijo njihovo fizično življenje na Zemlji. Vse dokler so duhovi zavezani v stvaritvah nimajo svobodne volje, se tudi njihova pot razvoja nadaljuje v skladu z Božjo voljo.... zavezana duhovna snov služi v takšni ali drugačni obliki in na ta način postopoma dozoreva....
Ampak takoj, ko duh živi na Zemlji kot človek, je on spet v lasti svobodne volje in potem je v stanju.... namesto, da nadaljuje sebe dvigati.... tudi zaustaviti svoj razvoj, ali zopet nazadovati. Tekom končnega procesa razvoja je on v stanju odpovedati.... in to nazadovanje lahko vodi tudi k temu, da se bo duh v človeku.... "duša" ali nekoč "padli izvirni duh".... spet strdil v svoji duhovni substanci kot prej, in nujna posledica bo ponovna razgradnja duše v neštete drobcene delce, kateri še enkrat morajo iti po poti skozi materialne stvaritve Zemlje....
In ta proces, ki je sedaj zopet postal nepogrešljiv-nujen, prav tako zahteva razgrajevanje in preoblikovanje vsakovrstnih del stvarjenja.... kar se lahko opiše kot konec enega obdobja Zemlje in začetek novega. In tako si vi ljudje morate poskušati, samim sebi pojasniti, da se bodo v Božjih, fiksno določenih obdobjih takšni periodični prisilni procesi spremembe oblik v odnosu na ustvarjalno delo Zemlja dogajali. Oni so vedno utemeljeni na Božji Ljubezni in Modrosti in vedno služijo le odrešitvi nekoč padlih duhov....
In vi morate tudi vsak čas računati s takšnimi posegi s strani Boga, ko ljudje več ne prepoznajo resničnega namena njihovega obstoja, če oni torej svojega življenja na Zemlji ne vrednotijo za dozorevanje njihovih duš, do končne izpopolnitve. Ker to je edini namen vsakega dela stvarjenja, pripeljati človeško dušo do zrelosti, ji pomagati, da postane tisto, kar je nekoč bila na začetku.... najbolj popolno bitje, ki izvira iz Božje Ljubezni, vendar je v svobodni volji odpadlo od Njega.... Ponovno se mora vrniti k Njemu, in Bog Osebno mu je ustvaril (zagotovil) pot vrnitve skozi prehod skozi vse stvaritve te Zemlje. AMEN
Traducteurs