Comparar anuncio con traducción

Otras traducciones:

Engreimiento.... Auto-reconocimiento....

El peor enemigo del hombre es que el engreimiento no lo abandona, pues entonces carece, por así decirlo, de conocimiento de sí mismo.... Se sitúa bajo una luz equivocada y, por tanto, no hace más que aumentar este estado, en lugar de pedir cuentas humildemente, reconocer sus faltas y defectos y combatirlos. Todo esfuerzo por la perfección debe ir precediendo el conocimiento de sí mismo, pero quien se ve en el espejo de la justicia y la inviolabilidad no se esfuerza por ascender, sino que se imagina ya por encima; tampoco desea un desarrollo superior porque no es consciente de su inadecuado estado de madurez. Y rara vez aceptará una insinuación al respecto, ya que es consciente de su valor y, por tanto, está muy alejado del verdadero reconocimiento de su estado del alma.

Por eso será muy difícil explicar a una persona que está convencida del valor de su personalidad la necesidad de luchar por la perfección, porque siempre la encontrará apropiada para sus semejantes, pero nunca para sí misma.... No reconoce su propio mayor error y por eso apenas encuentra el camino hacia el conocimiento (cognición).... Tiene una cierta autoestima excesiva que le impide suplicar humildemente encomendarse al Padre que está en el cielo, y por eso esta autoestima es el mayor enemigo de su alma.... no se inclina ante el Padre.... y mucho menos sirve....

Y esto le impide el desarrollo superior de su alma, porque el ser humano no puede lograr nada elevado si no se esfuerza conscientemente por lograrlo.... y nuevamente no se esforzará por lograr algo lo que cree poseer. Sólo el que se cree pequeño y débil pide por ayuda.... Pero el grande y fuerte no cree que la necesite. Y así se marcha con las manos vacías y al final no tiene ninguna perspectiva de ascenso, porque hay que luchar por cada altura.

Si ahora la autoestima de una persona está tan fuertemente desarrollada, entonces realmente no comprende la distancia que le separa de la Deidad Eterna y no hace nada de su parte para reducir esta distancia.... Al contrario, se deja afectar por el mundo terrenal, de modo que el distanciamiento de Dios se vuelve cada vez más notario, porque él mismo se cree tan consciente que rechaza superiormente todo lo que se le ofrece para la salvación de su alma, partiendo siempre del punto de vista de su intocabilidad y de su valor.

Se ve a sí mismo como un modelo a seguir y no quiere aceptar a nadie más, no acepta enseñanzas y continua rechazando cuando se le exige una transformación de su ser, porque le parece que éste está por encima de todo y, sin embargo, es el mayor obstáculo en el camino hacia el conocimiento correcto, porque sólo aquel que piensa que está en lo más profundo puede llegar a la cima.... porque éste pide íntimamente a Dios por Su ayuda, la cual el Padre le concede amorosamente, mientras que el otro no se siente tan necesitado para pedir la ayuda del Padre y por lo tanto tampoco puede llegar a la cima sin ninguna ayuda....

amén

Traductor
Traducido por: Hans-Dieter Heise

DOMIŠLJAVOST.... SAMOSPOZNANJE....

Človekov najtrdovratnejši sovražnik je to, da ga ne zapusti domišljavost (prevzetnost), ker je on potem enak, kot da je brez samospoznanja.... On se vidi na napačni luči (svetlobi, spo-znanju), zaradi česar tudi ne stori ničesar, razen da jo še bolj povečuje, namesto da bi se v vsej ponižnosti preveril, da bi spoznal svoje napake in pomanjkljivosti ter da bi se boril proti njih.

Pred vsakotežnjo k izpopolnjevanju mora (najprej) priti spoznanje. Toda vsak, ki se gleda v ogledalu pravičnosti in nedotakljivosti, ta niti ne teži k navzgor, temveč si umišlja, da je že tam; on niti nima potrebe, da bi se razvijal navzgor, ker ni ozaveščen o stanju zrelosti. In on bo le redko sprejel napotilo in opozorilo glede tega, ker je prepričan v svojo pomembnost in se zato nahaja v ogromni oddaljenosti od resničnega spoznanja svojega duševnega stanja.

Tako da bo človeku, ki je prepričan v pomembnost svoje osebnosti, zelo težko mogoče razložiti nujnost izpopolnjevanja, ker bo on vedno mnenja, da je to primerno za njegove bližnje, toda nikoli za njega samega.... On ne spozna svoje lastne največje napake,zaradi česar tako težko najde pot do spoznanja.... On ima nek preveč visok občutek za sebe (previskoko mnenje o sebi), ki mu preprečuje, da bi se v molitvi ponižno prepustil Očetu na nebu, tako da je ta občutek za samega sebe največji sovražnik njegove duše.... on se ne podredi Očetu.... še manj pa služi....

To pa preprečuje razvoj njegove duše na višje, ker človek ne more doseči ničesar, kar jevzvišeno, če ne stremi k temu.... po drugi strani pa ravno ne bo stremel k nečemu, kar verjame, da (že) ima. Samo tisti, ki se ima za majhnega in slabotnega, moli za pomoč.... Toda velik in močan verjame, da le te ne potrebuje. Tako ostaja prazen in končno tudi ne beleži vzpona (napredka), ker je za vsak vzpon potrebna težnja.

Ko je v človeku tako zelo močno razvit občutek za samega sebe, potem tudi ne more pravilno dojeti oddaljenosti od Večnega Božanstva; in on ne stori ničesar, da bi to oddaljenost zmanjšal.... Temu nasprotno pa on dovoljuje, da zemeljski svet vpliva nanj tako, da oddaljenost od Boga postaja vse bolj vidna; on namreč verjame, da ima on osebno tako globoko znanje, da v premoči zavrača vse, kar mu je ponujeno za odrešenje duše, pri čemer pa vedno predpostavlja svojo nedotakljivost in svojo pomembnost.

On se ima za vzornega in ne dovoli, da bi bil kdorkoli drugi vreden. On ne sprejema učenja in odbija, če se od njega zahteva sprememba njegovega bitja. Njemu se namreč zdi, da je to nemogoče doseči, zopet pa je to zanj največja ovira na poti do pravilnega spoznanja, ker do višine lahko pride le tisti, ki verjame, da je najnižji (najmanjši, najšibkejši).... ta namreč iskreno prosi Boga za Njegovo pomoč, katera mu je z Ljubeznijo dana s strani Očeta, medtem ko tisti drugi zase misli, da ni toliko v potrebi, da bi moral prositi za Očetovo pomoč; in tako brez kakršnekoli pomoči niti ne more prispeti gor....

AMEN

Traductor
Traducido por: Lorens Novosel