En la pureza del corazón el hombre es capaz de sentir la presencia del Señor, porque es la primera condición para la especialización y, por tanto, la entrada en vigor del Espíritu de amor divino. El hombre aún no puede comprender la diferencia, que consiste en comprobar si un ser camino con o sin el Señor en sí mismo. porque lo primero le sigue siendo un concepto ajeno mientras no lo experimente en sí mismo. Pero la unión del Espíritu divino con la chispa del espíritu divino en el hombre es tan extraordinariamente embriagadora y, por lo tanto, también indescriptible que cada uno se esforzaría por experimentar esta felicidad. Pero esto no se puede lograr para el hombre de otra manera que, a través de una fe profunda y un estilo de vida al agrado de Dios, que consiste en una actividad extrema de amor frente a su prójimo y, por lo tanto, tiene sus raíces en el amor a Dios.
Quien es puro de corazón, vive hasta cierto punto de acuerdo con la voluntad divina y, por lo tanto, él mismo atrae a la divinidad. La pureza del corazón también es necesaria para recibir a Dios como el ser más puro y noble en sí mismo..... el estilo de vida de aquel a quien el divino salvador honra con Su presencia debe ser claro e intachable..... El amor debe adornar el corazón para la estancia más espléndida para el Señor..... Y Su amor que todo lo abarca eclipsará todo, y la unificación ahora podrá tener lugar.....
Si ahora la necesidad se acerca a la persona y amenaza con volverse vacilante, siempre se establece una barrera que impide que el divino Salvador entre en el corazón, porque la fe es débil..... Y solo una fe fuerte y sólida como una roca abre la puerta del corazón. con una fe débil no sería posible soportar la felicidad increíble; haría a la persona completamente incapaz de cumplir con sus deberes terrenales, pero con una fe fuerte, por otro lado, capacitaría a la persona para una obra terrenal extraordinaria, y así será comprensible para ti que tu debilidad de fe sigue siendo un obstáculo y que tienes que luchar en la oración para que puedas dominar la duda primero para poder de la gran felicidad aún en la tierra.
Un corazón limpio de escoria también desterrará todas las dudas y, por lo tanto, esperar al Señor con plena fe, y a través de esta fe profunda poder promover conscientemente la unificación en muy poco tiempo, pero el que duda todavía se verá privado de la felicidad más alta en la tierra, hasta que se haya fortalecido en la fe.....
amén
TraductorČlovek, ki je čistega srca, vedno uspeva (ob)čutiti prisotnost Gospodarja (Jezusa Kristusa), ker je le to prvi pogoj za izpopolnjevanje in da tako začne delovati Božanski Duh Ljubezni. Človek (v sebi) še ne more dojeti razlike glede tega, ali bitje živi z ali brez Gospodarja v njem; to prvo mu je namreč še vedno tuj pojem, vse dokler on tega ne doživi na samemu sebi. Vendar pa je zedinjenje (združenje) Božanskega Duha (Boga Osebno, Jezusa Kristusa) z Božansko duhovno iskro v človeku nadvse opojno in zato tudi tako nepopisno (lepo), da bi vsak stremel k temu, da doživi to srečo. Toda človek tega ne more doseči drugače, kot preko globoke vere in Bogu-prijetnega načina življenja, katero pa je sestavljeno iz izjemne Ljubezen-ske dejavnosti do bližnjega, s čimer je vkoreninjen v Ljubezni do Boga.
Kdor je čistega srca, ta na nek določen način živi po Božji volji in tako privlači k sebi Samo Božanstvo. Torej čistoča srca je potrebna, da bi se Boga, To najbolj čisto, najbolj vzvišeno Bitje lahko sprejelo v sebe.... čisto in skromno v duhu (nebogljeno) mora biti življenje tistega, ki postane dostojen Odrešenikove prisotnosti.... Ljubezen mora krasiti srce za najbolj veličastno prebivanje (prisotnost) Gospodarja.... In njegova vseobsegajoča Ljubezen bo sijala močnejše od vsega, in tedaj bo lahko prišlo do zedinjenja (združenja)....
Toda ko se človeku približa težava in ko je v nevarnosti, da se omaja (v veri), pa je s tem, ker je vera šibka, vedno znova postavljena ovira, katera Božanskemu Odrešeniku preprečuje vstop v srce.... In samo močna, kakor stena trdna vera odpira vrata srca. S šibko vero ne bi bilo mogoče zdržati te nedojemljive sreče; to bi človeka povsem onesposobilo za izpolnjevanje zemeljskih nalog, čeprav pa po drugi strani ona človeka usposobi za izjemno zemeljsko delovanje; tako da ti bo razumljivo, da je tvoja šibka vera še vedno ovira in da se moraš v molitvi boriti, da bi najprej zagospodarila nad dvomi, da bi že na Zemlji lahko uživala v tej veliki sreči.
Srce, ki je očiščeno vseh nečistoč, bo obenem tudi pregnalo vse dvome in na ta način s polno vero pričakovalo Gospodarja. Preko te globoke vere bo lahko v najkrajšem času spodbudilo zedinjenje. Vendar pa bo tisti, ki dvomi, prikrajšan za najbolj vzvišeno srečo na Zemlji, vse dokler se ni prebil do najmočnejše (najtrdnejše) vere....
AMEN
Traductor