Comparar anuncio con traducción

Otras traducciones:

Adán - El Espíritu primario - Tentativa de Luzbel

El que se esfuerza por abrir su camino a la Verdad deja toda la oscuridad atrás de sí. Él tendrá una explicación para todo, pues está al tanto de la relación entre todas las cosas. Él será consciente de que su camino conduce hacía Arriba, porque ha logrado la unión con Dios .... de modo que ya no puede equivocarse porque Dios mismo le suministra la Verdad.

Pero abrirse paso hacia la Verdad significa primero desearla firmemente, y después abrir el corazón para aquello que será llevado a su conocimiento, sea desde afuera o desde el interior, en forma de pensamientos. Porque el corazón va a ser receptivo o contrario a la Verdad o el error, y conformemente ejercerá influencia sobre los seres humanos.

La Verdad tiene que ser conquistada en tanto que la misma voluntad del hombre debe entrar en actividad .... pues no es posible simplemente comunicarla a un ser humano que se mantiene totalmente pasivo, el que no la anhela él mismo y que no toma las medidas para entrar en posesión de la Verdad .... Porque este se quedará en las tinieblas de su espíritu y no llegará a las Alturas.

Pero la Verdad es el camino hacía arriba. La Verdad es el Bien espiritual por Dios mismo llevado a los hombres .... un Bien espiritual que en cada hombre busca un receptor .... un Bien espiritual del cual la voluntad de cada hombre puede adueñarse .... Pues puede ser transmitido al hombre en la forma más diversa, siempre en el supuesto de que el hombre tenga el deseo para él.

Pero todo aquel que la posee, él ya no se encuentra en tinieblas, porque para él todo es claro como el Sol. Para él ya no hay dudas. Porque si hay algo que aún no le ha quedado claro, esto le será aclarado tras sus ruegos, si tan sólo se dirige a la Fuente de la Verdad .... si presenta sus dudas y preguntas a Dios mismo y luego espera la respuesta que Dios le dará a través del corazón ....

El deseo por la Verdad, la comunicación espiritual con Dios y el escuchar hacia el interior también garantizan al hombre una respuesta de acuerdo a la Verdad. Y vosotros los seres humanos debéis saber que nada tiene que quedar sin aclaración, si vosotros tan sólo deseáis una aclaración y si presentáis cada pregunta a Aquel que es la Verdad misma, la que Él también quiere transmitir a sus hijos terrenales para darles Luz y para aclararles el camino hacía arriba.

(6.11.1953) El primer hombre creado, según su cuerpo, también fue un acto de Creación de mi Amor. Pues para lo Espiritual caído Yo tuve que crear una envoltura cuando esto ya se había abierto camino para que pudiera salir de las profundidades para someterse a la última prueba de la voluntad, en toda libertad ....

Yo tuve que crear formas para todos los Espíritus de la Creación primaria que Yo había creado en tiempos remotos .... los que después de un tiempo infinito habían vuelto a juntarse en las substancias entonces disgregadas .... que de esta manera como entidades conscientes de su “yo” volvieron a esperar la aceptación para una actividad ....

Crear la forma exterior para tal Espíritu de la Creación primaria no fue otra cosa que crear las infinitamente numerosas obras de la Creación que habían surgido antes .... se trata del Pensamiento que había surgido de Mí, que por mi Voluntad también ya estaba realizado delante de Mí.

Pero dar la Vida a esta primera forma creada solamente fue posible inundándola con mi Fuerza de Amor. Y como lo espiritual de la Creación primaria fue Fuerza de Amor irradiada de Mí, solamente tenía que servirse de la forma exterior para que se hiciera un Ser vivo.

Lo espiritual se encontraba poco antes de su perfección, pero aun así se encontraba todavía muy alejado, porque todavía le faltaba la última comprensión .... porque el pecado que pesaba sobre lo espiritual se la había fastidiado completamente, por lo que en este estado precisaba de Enseñanzas y Mandamientos .... de modo que poco a poco debía madurar para llegar a la comprensión a través de la obediencia a aquellos Mandamientos.

Antes hubo una gran batalla espiritual, porque había enormemente muchos de estos espíritus caídos de la Creación primaria que querían tomar morada en la primera forma creada por Mí. Porque ellos sabían que únicamente en la forma de un ser humano otra vez iban a encontrar acceso a Mí .... que para obtener una plenitud de Fuerza y de Luz ilimitada, tenían que pasar por una vida de pruebas, en la cual ellos debían comprobar cómo iban a utilizar la Fuerza puesta a su disposición.

Pero al Espíritu de la Creación primaria que debía tomar morada en el primer hombre le designé Yo mismo.

(7.11.1953) Únicamente Yo sabía quién había aflojado la resistencia contra Mí de manera que se podía hacerle pasar la última prueba de la Vida en la Tierra .... Yo sabía muy bien de quién la voluntad habría podido resistir a las tentaciones por parte de mi adversario.

Por eso Yo escogí un Espíritu de la Creación primaria que en aquellos tiempos remotos fue determinante en la caída de los Espíritus, cuyo pecado por eso pesó mucho más gravemente sobre él, pero al que mi Amor se esmeraba mucho en recuperarle .... porque entonces innumerables seres le habrían seguido y la Redención se habría realizado mucho más rápidamente.

Yo, por supuesto, sabía desde toda Eternidad de la traición de este Espíritu primario. Sin embargo, por el cambio de su Voluntad durante sus estadios preliminares él siguió siendo el Espíritu más fuerte, el que por eso también tenía el derecho de ser trasladado como primero al estado del libre albedrío, y por eso ofreció la mayor probabilidad de pasar la prueba de la voluntad.

La forma del primer hombre –antes de que este Espíritu la ocupó– también era visible a Luzbel, pues este sabía muy bien que esta forma es el pasaje desde el reino de las tinieblas –el reino de Luzbel– a mi Reino, al Reino de la Luz .... Luzbel también sabía que a favor de él, si no quería perder su séquito, tenía que aplicar todos los medios posibles para impedir al hombre el tiempo de prueba consentido, para arrancarme todo lo Espiritual.

La forma creada por Mí aún no estaba animada, cuando Luzbel se apoderó de ella para animarla provisionalmente con el espíritu de él mimo. Pero su espíritu arisco reventó la forma, y él estaba seguro de que cada espíritu capturado en esta forma iba a reventarla .... con lo que Luzbel ya no correría el riesgo de perderla .... Yo permití este ensayo, con lo que le demostré que su suposición era errónea .... Porque lo espiritual que debía encarnar en el hombre –tras la migración por una cadena casi infinita de evolución en etapas de la Creación– ya no era de la misma índole como Luzbel .... pues entró voluntariamente en la última forma exterior ....

De modo que aquel Espíritu primario se encontraba cercano del estadio primario, por lo que la forma exterior no le parecía un impedimento para el pecado original .... Porque él era el Señor de la Creación, de modo que como tal él podía mandar sobre la Tierra y toda clase de Creación que estaba a su disposición. Él era muy poderoso y sólo estaba sumiso a mi Poder, el que sólo le impuso un Mandamiento fácilmente a observar - un Mandamiento cuya observación habría reventado cualquier atadura todavía impuesta a él.

Cuando Luzbel reconoció esto, tramó hallar medios para evitar que el ser humano pudiese hacer caso a aquel Mandamiento. Y como él mismo conocía la forma del primer hombre, también procuraba hacérsela insoportable, demostrándosela como atadura .... y que la libertad de esta atadura dependía de los transgresores de aquel Mandamiento, con lo que volvió a rebelar al Espíritu íntimamente contra Mí por Yo no concederle la plena libertad .... Se trata de un fraude consciente al que el primer hombre habría podido oponer resistencia - si tan sólo hubiera hecho caso a mi Mandamiento tan fácil a sostener .... si ante todo se hubiera quedado satisfecho con tener la posesión de Poder y Fuerza, lo que seguramente le había encantado, hasta que mi adversario atizó en él un anhelo impuro - el anhelo de ser más grande que Aquel que reconociblemente dominaba sobre él, del Cual sabía, y aun así ignoró su Mandamiento ....

Por tanto en la Tierra el pecado original del primer hombre fue una repetición de la primera caída del Espíritu primario. Pues el primer hombre siguió a Luzbel y arrastró con él un sinnúmero de seres hacia la profundidad. Todos los descendientes del primer hombre en su estado de debilidad por ser hombres pecadores tenían que esperar hasta que Jesucristo viniera a ayudarles .... hasta que Jesucristo a través de su Muerte en la Cruz consiguiera establecer la Fuerza de voluntad de los hombres .... hasta que Jesucristo mediante su Voluntad férrea se opusiera a las tentaciones de Luzbel y le venció.

(8.11.1953) Nada habría podido inducir al primer Ser creado, Luzbel, a que recorriera el camino terrenal como ser humano, mientras que él mismo todavía se sentía ser el señor del mundo espiritual que con él se había renegado de Mí, pues él mismo nunca había pasado por la materia, por la Creación, ni antes de la Creación del primer hombre.

Como Espíritu substancial, en lo que se refiere a la voluntad, él siguió siendo mi mayor adversario, pues él mismo se sentía como el señor de la Creación que cobijaba lo espiritual que le pertenecía, a pesar de que él mismo no tenía la menor influencia sobre aquello espiritual. Entonces en él mismo todavía había una resistencia inquebrantable y nunca habría permitido que le oprimiesen .... nunca se habría vestido con una forma que mi Voluntad había creado, porque él odiaba todas las formas para lo espiritual y todas las obras creadas, y trataba de destruirlas.

El poder sobre las obras de la Creación le fue retirado. En cambio, la influencia sobre lo espiritual le fue concedida cuando esto debía volver decidirse libremente a favor de Mí o de él. Luzbel también sabía que él mismo no podía destruir una forma mientras esta estaba habitada por esencias espirituales. Por eso ante todo examinó minuciosamente la forma del primer hombre, porque su meta era provocar que el Espíritu primario que iba a ser encarnado en esta forma él mismo hiciera estallarla, pues Luzbel creía que eso le procuraría la libertad que Yo mediante las obras de la Creación había quitado a lo Espiritual.

Él quería impedirme llevar el Plan de la Salvación hasta el final. La oposición entre Yo y él existía desde su apostasía y, por su parte, nunca volverá a abandonarla, hasta que él se reconozca totalmente endeble y, en la más profunda debilidad y humildad, ruegue por la donación de fuerzas.

(9.11.1953) También por eso habría sido imposible de darle la primera forma humana como morada, porque en él no había voluntad para la Altura, mientras que lo espiritual –que en un estado forzado había pasado por el camino de la migración por formas de la Creación– antaño ya había aflojado un poco en su resistencia contra Mí; y una vez más, sólo tenía que poner bajo prueba la renuncia a la resistencia contra Mí y mi Fuerza de Amor.

Y Luzbel sabía lo lejos de él que ya se encontraba aquello espiritual, y también sabía que ahora existía para él el peligro de perderlo todo. Y como en tiempos remotos el Espíritu primario engendrado en el primer hombre había sido un fuerte apoyo para él, también estaba muy interesado en la caída de él. Pero Luzbel también sabía del deseo actual del Espíritu primario de liberarse de toda especie de atadura material ....

A este Espíritu primario Yo asocié un segundo Ser, que debía servirle al mismo tiempo como apoyo, pero también como prueba de su voluntad. Ambos habrían podido apoyarse mutuamente para alcanzar la última meta. Pues Yo no puse la responsabilidad sobre un solo hombro. A ambos Yo les di el Mandamiento y ambos podían alcanzar la meta juntos. Y Luzbel se sirvió de este segundo Ser, en el cual reconoció la voluntad debilitada, pues esperaba llegar a la meta a través de él.

De la primera pareja humana hacía falta exigir la prueba de la voluntad, y para esta también tenían que poder actuar las fuerzas contrarias, porque también Luzbel luchaba por sus creaciones que él no quería soltar, a pesar de que también eran Mías.

Su plan tuvo éxito, pero aun así a continuación no me impidió de dar a innumerables seres cada vez de nuevo la posibilidad de tomar forma en los hombres en esta Tierra, y entonces llegar a niveles de desarrollo siempre más superiores, aun cuando la puerta hacia el Reino de Luz permaneció cerrada por la caída de la primera pareja humana - hasta que llegó Jesucristo.

Por el primer pecado la Redención de los Seres espirituales fue aplazada, pero no anulada, porque lo que el primer hombre no ha logrado, el Hombre Jesús lo ha alcanzado. Este fue más fuerte que mi adversario porque Él se sirvió de mi Fuerza .... Él estaba y quedaba unido Conmigo a través del Amor, e hizo voluntariamente aquello con lo que los primeros hombres no habían cumplido como Mandamiento. Él se subordinó totalmente a mi Voluntad y probó su entrega a Mí a través de su sufrimiento y su muerte en la Cruz ....

Él sabía del pecado original y del pecado reiterado de los primeros hombres. Y para liquidar este pecado, para redimir a los hombres, llevó a cabo un Sacrificio para Mí, con el cual Yo me di por satisfecho. Este Sacrificio otra vez abrió las puertas para el Reino Espiritual, el camino hacía Mí, con lo que ahora todas mis criaturas que le reconocen como el Hijo de Dios y Redentor del mundo pueden llegar a ser bienaventuradas.

Amén

Traductor
Traducido por: Ion Chincea

ADAM.... PRVOBITNI DUH.... LUCIFERJEV IZPIT.... RAZPOKANJE OBLIKE-FORME....

Vsak kdor si prizadeva priti do Resnice, ta pusti za seboj vso temo, on bo za vse dobil pojasnilo, poznal bo medsebojni odnos med vsemi stvarmi, prepoznal bo, da njegova pot vodi navzgor, da je našel povezavo z Bogom, da več ne more biti v zmoti, ker mu Bog Osebno daje Resnico. Toda zavzemanje za Resnico pomeni, da mora za njo najprej iskreno hrepeneti, in potem znanje katero prejema.... naj bo to od zunaj ali od znotraj v obliki misli.... sprejeti z odprtim srcem. Ker srce bo pripravljeno, ali sprejeti ali zavrniti Resnico in zmoto, in bo torej temu ustrezno vplivalo na osebo.

Za Resnico se mora hrepeneti (izboriti) do te mere, da mora biti sama volja človeka aktivno vključena.... nje (Resnice) se enostavno ne more posredovati popolnoma pasivni osebi, ki je sama ne želi in katera ne bo naredila nujnih korakov, da bi jo pridobila. Ker ona bo potem ostala v duhovni temi in ne bo napredovala navzgor. Resnica pa je pot navzgor.... Resnica je duhovno znanje dano ljudem od Boga Osebno, katero išče prejemnika v vsakem človeku, katero si lahko prisvoji volja vsakega človeka, ker je lahko prenesena ljudem na mnoge različne načine.... vendar je za njo vedno najprej potrebno hrepeneti.

Toda vsakdo, ki je pridobil Resnico (ali "prispel do Resnice"), ne živi več v temi, vse mu je kristalno jasno, on več ne dvomi, ker karkoli mu je še nejasno, mu bo na njegovo prošnjo tudi pojasnjeno tako, da se obrne le k Izvoru Resnice.... pod pogojem, da svoje dvome in vprašanja postavi Bogu Osebno in potem počaka, kaj mu bo Bog odgovoril skozi njegovo srce.... Hrepenenje za Resnico, miselni stik z Bogom in njegovo notranje poslušanje mu prav tako zagotavljajo jasen in resničen odgovor. Vi ljudje bi morali vedeti, da za vas ne bi smelo obstajati niti eno nerešeno vprašanje, če le želite pojasnilo in vsako vprašanje predstavite Temu, Kateri je Sam Resnica in Kateri jo prav tako želi posredovati Svojim zemeljskim otrokom, da bi jih razsvetlil, da bi jim osvetlil njihovo pot navzgor.

(6. 11. 1953) Telo prvo ustvarjenega človeka je prav tako bilo delo stvarjenja Moje Ljubezni.

Jaz Sem potem za padlo duhovno moral ustvariti zunanji ovoj, ko se je enkrat povzpelo iz brezna navzgor do točke, kjer je bilo sposobno opraviti svoj končni izpit volje v popolni svobodi.... Moral Sem ustvariti oblike-forme za vse Moje nekoč ustvarjene izvirne duhove, katerih prej razgrajene snovi (duše) so se po neskončno dolgem času ponovno zbrale, in kateri so torej kot samozavestna bitja ponovno čakali na dovoljenje, da postanejo aktivni.... Ustvariti zunanjo obliko za takšnega izvirnega duha se ni razlikovalo od neštetih del stvarjenja, katera so nastala predhodno.... To je bila Moja, v zunanja obliki prikazana misel, katera se je po Moji volji tudi pojavila pred Menoj v svoji izvedbi (kompletna-dokončana).

Tej prvo ustvarjeni obliki pa je bilo mogoče dati življenje le tako, da bi se prežela z Močjo Moje Ljubezni.... Izvirno ustvarjeni duh pa je bil Moja izsevana moč Ljubezni.... Torej je on moral samo zasesti zunanjo obliko, da bi jo pretvoril v živo bitje. Duh je bil blizu svoje popolnosti.... a vendar daleč od nje, ker mu je manjkalo končno spoznanje (ali "končni vpogled").... ker ga je greh, s katerim je bil obremenjen, oropal popolnega spoznanja, in v tem stanju je potreboval poučevanje in zapovedi.... na ta način je on moral postopoma dozorevati v spoznanju, skozi poslušnost (izpolnjevanje) tem zapovedim....

Pred tem se je zgodil veliki duhovni boj, ker je veliko število padlih izvirnih duhov želelo naseliti-okupirati Mojo prvo ustvarjeno obliko.... Ker so oni vedeli, da bi lahko ponovno pristopili k Meni le v obliki človeka, da bi lahko dosegli nepredstavljivo obilico Moči in Svetlobe le skozi izpit življenja, s katerim so morali dokazati, kako bodo uporabili moč, ki jim je bila na voljo.... Vendar Sem Jaz Osebno določil, kateri izvirni duh se bo nastanil v prvem človeku....

(7. 11. 1953) Namreč le Jaz Sem vedel, čigavo nasprotovanje Meni je toliko oslabilo, da se ga lahko uvede v končni izpit zemeljskega življenja; Jaz Sem vedel, čigava volja bi se lahko uprla moči Mojega nasprotnika. Zatorej Sem izbral enega izvirnega duha, ki je nekoč v času odpadništva duhov zasedal vodilni položaj.... kateri je bil prav zares težje obremenjen z grehom, vendar katerega je Moja Ljubezen želela še kako ponovno pridobiti, ker bi mu potem nešteta bitja prav tako sledila, in bi Odrešitev lahko napredovala mnogo hitreje.... Jaz Sem sicer vedel že od večnosti, da bo ta izvirni duh padel.... Kljub temu pa je on zaradi njegove spremembe volje tekom predhodnih faz bil najmočnejši duh, ki je torej tudi bil upravičen biti prvi, ki bo prejel stanje svobodne volje, in to je potem nudilo najboljše možnosti za uspešno opravljen izpit volje....

Oblika prvega človeka je bila sedaj.... preden jo je zasedel ta izvirni duh, prav tako vidna Luciferju, ki je zagotovo vedel, da je ta oblika prehod iz kraljestva teme, iz njegovega imperija v Moje kraljestvo, kraljestvo Svetlobe.... On je prav tako vedel.... če ni želel izgubiti svojih privržencev.... da je moral uporabiti vsa sredstva, da bi v tem, za človeka odobrenem poskusnem obdobju duše ugrabil nazaj od Mene, da bi ta izpit obrnil v svojo korist....

Ta od Mene ustvarjena oblika je bila še brez življenja, ko si jo je Lucifer prilastil s ciljem, da jo s svojim duhom poskusno oživi.... vendar pa je njegov neukročeni duh razpočil obliko, in on je bil prepričan, da jo bo razpočil vsaki duh, izgnan v to obliko, in, da za njega nikoli ne bo nobene nevarnosti izgube.... Dovolil Sem, da se ta preizkus zgodi, in potem Sem mu dokazal, da je bila njegova domneva napačna.... Kajti zahvaljujoč svojemu dolgemu procesu razvoja sam duh, kateri se je moral utelesiti v človeško bitje, ni več delil Luciferjeve volje, on je prostovoljno zasedel končno zunanjo obliko, in, ker je ta izvirni duh (Adam) bil blizu svojega izvirnega stanja, on zunanje oblike ni štel za oviro, katera bi preprečila padanje v greh.... Kajti on (Lucifer) je bil gospodar nad celotnim stvarstvom, on je lahko vladal kot gospodar nad Zemljo, katera mu je bila na voljo skupaj z vsako stvaritvijo.... Imel je obilno oblast in moč.... podrejeno le Moji moči, katera mu je dala le eno lahko zapoved: poslušnost, katera bi bila zlomila vsako njemu uvedeno omejitev....

In, ko je Lucifer to dojel, je razmišljal o načinih, kako preprečiti človeku izvajanje te zapovedi, in, ker je osebno poznal telo prvega človeka, ga je on skušal narediti odbijajočega, predstavljajoč ga kot oviro.... tako, da je osvoboditev od njega naredil odvisno od kršenja te zapovedi.... in tako spodbujal izvirnega duha, da se v notranjosti zopet upre proti Meni, zaradi tega, ker mu (domnevno) nisem dal popolne svobode.... To je bila premišljena prevara, kateri bi se prvi človek lahko uprl, če bi le upošteval Mojo preprosto zapoved.... če bi bil zadovoljen s svojim posedovanjem sile in moči, ki sta ga delali prav zares srečnega, vse dokler Moj nasprotnik ni v njem prebudil nečistega hrepenenja.... biti večji od Tega, Kateri je bil prepoznavna Sila nad njim.... o Katerem je on vedel, in Čigar zapoved je kljub temu zanemaril....

Padec prvega človeka v greh je torej bila ponovitev prvega padca izvirnih duhov. On je sledil Luciferju in je potegnil za seboj v brezno nešteta bitja.... tako, da so sedaj tudi vsi potomci prvega človeka bili postavljeni v oslabljeno stanje grešnih ljudi tako dolgo, vse dokler jih Jezus Kristus ni prišel rešiti, vse dokler Jezus Kristus skozi Svojo smrt na Križu ni dosegel moči volje namesto človeštva, vse dokler se Jezus Kristus ni zoperstavil Luciferjevim skušnjavam s Svojo močno voljo in ga porazil....

(8. 11. 1953) Ničesar ne bi moglo spodbuditi prvo ustvarjenega bitja Luciferja na prehod skozi zemeljsko napredovanje kot človek, vse dokler je on sebe še naprej smatral za gospodarja duhovnega sveta, kateri Me je skupaj z njim zapustil, ker on osebno se ni napotil po poti skozi materijo, skozi stvarstvo pred stvarjenjem prvega človeka.... Kot temeljni duh je on v svoji volji še naprej bil Moj največji nasprotnik, on je sebe štel za gospodarja stvarstva, katero je nudilo zavetje duhovni snovi, ki mu je pripadala, čeprav on sam ni imel vpliva nad njo.

Njegov notranji upor je bil še naprej nezlomljen, in on se ne bi nikoli sprijaznil s kakršnokoli prisilo, on sam nikoli prostovoljno ne bi vstopil v formo-obliko, ustvarjeno po Moji volji.... ker je vse oblike za duhovne snovi in vsa dela stvarstva sovražil in je težil, da jih uniči.... Vendar mu je oblast nad deli stvarstva bila odvzeta, toda potem mu je bil podarjen vpliv nad vsako dušo, ko je ona morala ponovno sprejeti svojo svobodno odločitev za Mene ali za njega.... On je prav tako vedel, da je sam nesposoben uničiti obliko takrat, ko je ta že bila naseljena z duhovnimi bitji, in iz tega razloga je vnaprej nadziral obliko prvega človeškega bitja, ker njegov cilj je bil, da napelje izvirnega duha, ki bi jo moral zasesti, da sam uniči svojo zunanjo obliko.... ker je verjel, da bi ga on na ta način oskrbel s svobodo, katero Sem moral vzeti vsem duhovom zaradi del stvarjenja.... On Mi je hotel preprečiti dokončanje načrta Odrešitve.

Nasprotovanje med Mano in njim je obstajalo že od njegovega odpadništva, in on ne bo nikoli odstopil od njega, vse dokler ne spozna, da je popolnoma nemočen ter Me v najgloblji šibkosti in ponižnosti prosi (9. 11. 1953), da mu dam Moč.... Iz tega razloga bi bilo njemu nemogoče dati prvo človeško telo kot prebivališče. Ker njegova volja ni stremela k vzponu, medtem, ko je prejšnji odpor duhovne snovi do Mene, katera je šla skozi stvarstvo v stanju prisile, že bil zmanjšan in je moral samo še enkrat dokazati, da je odnehal od svojega nasprotovanja Meni in nasprotovanju moči Moje Ljubezni. In Lucifer je vedel, kako daleč je ta duhovna snov sebe že oddaljila od njega, in je prav tako vedel, da sedaj obstaja tveganje, da jo v popolnosti izgubi. Toda, ker je ta izvirni duh, utelešen v prvem človeku bil nekoč njegov vnet zagovornik, je on bil še posebej zainteresiran povzročiti njegov padec.... Vendar pa je prav tako vedel za njegovo sedanje hrepenenje, da se znebi vsake fizične omejitve....

In zatem Sem Jaz postavil drugo bitje zraven tega izvirnega duha, ki ga je istočasno moralo podpirati in mu prav tako služiti pri izpitu njegove volje. Ona dva naj bi si nudila medsebojno podporo, da bi prišla do končnega cilja; Jaz nisem postavil odgovornosti samo na ena ramena.... dal sem zapoved obema, in oba sta bila sposobna uresničiti cilj skupaj.... In to drugo bitje je izkoristil Lucifer, ki je prepoznal njegovo šibko voljo in iz tega je upal, da bo uresničil svoj cilj....

Izpit volje se je moral zahtevati od prvega človeškega para, in pri tem preizkusu so morale biti aktivne tudi nasprotne sile, ker se je tudi Lucifer boril za svoje žive stvaritve (bitja), katerih ni želel izročiti, čeprav so one prav tako pripadale Meni. Njegov načrt mu je uspel, vendar Me to ni zaustavilo, neštetim bitjem vedno znova dati priložnost, vzeti novo obliko v človeških bitjih na tej Zemlji in tako doseči vedno višjo stopnjo zrelosti, tudi, če so zahvaljujoč padcu prvega človeškega para vrata v kraljestvo svetlobe ostala zaprta vse do prihoda Jezusa Kristusa....

Prvi greh je preložil, vendar ni preklical Odrešitve duhovnih bitij, kajti to kar prvi človek ni uspel napraviti, je dosegel človek Jezus.... On je bil močnejši od Mojega nasprotnika, ker je uporabil Mojo moč.... On je bil in je ostal z Mano povezan skozi Ljubezen, in je prostovoljno uresničil to, kar prvi človeški bitji nista izpolnili kot zapoved.... On se je popolnoma podredil Moji volji in dokazal Svojo predanost Meni s Svojim trpljenjem in smrtjo na Križu.... On je vedel za izvirni greh in za ponovno krivdo prvih človeških bitij, in, da bi razveljavil to krivdo, da bi odkupil človeštvo, se je On ponudil, da Mi prinese žrtev-daritev, kar je za Mene bilo zadovoljivo.... žrtev, katera je ponovno odprla vrata duhovnega kraljestva, pot do Mene in sedaj omogoča vsem Mojim živim bitjem, ki priznavajo Njega kot Božjega Sina in Odrešenika sveta, znova postati blaženo srečni. AMEN

Traductor
Traducido por: Lorens Novosel