Comparar anuncio con traducción

Otras traducciones:

Comunidad de "santos".... Intercesión sin sentido....

Una ayuda extremadamente grande es necesaria para ustedes, los humanos, por parte del mundo espiritual si quieren sobrevivir a la última batalla en la tierra, pero esta ayuda está disponible para ustedes en toda su extensión si sólo la solicitan. Y, por tanto, se les explicará en qué forma se les concede la ayuda y cómo pueden solicitarla. Es, como ustedes los humanos la llaman, la comunidad de los santos la que les ayuda; sin embargo, el término "santos" necesita ser aclarado si quieren estar informados de la verdad y libres de conceptos erróneos. Los seres de luz son los guías y ayudantes más fieles de las personas, que siempre están dispuestos si se les llama. Pero la forma en que se asignan a las personas la determina Dios en su sabiduría, al igual que también llena de luz y fuerza a los seres espirituales según su grado de perfección. Sin embargo, las personas no pueden evaluar el grado de madurez de un semejante, por lo que no tienen el derecho ni la capacidad de elevarlo a la categoría de santo, ya que sólo Dios sabe cómo es el alma de una persona cuando, habiéndose liberado mediante la muerte corporal, entra en el reino espiritual. Sólo Dios conoce la relación que el ser humano tenía con Él en la tierra y hasta qué punto era activo en el amor. Sólo la actividad del amor es decisiva y puede haberle aportado ya luz y fuerza en toda la abundancia en la tierra, de modo que ya era capaz de obrar cosas extraordinarias en la tierra si era su voluntad. Pero Él se reserva el derecho de asignar a esas almas maduras la esfera de actividad en el más allá que corresponda a su grado de madurez. Él les asigna la actividad en el reino espiritual, así como también determina el tipo de ayuda que debe concederse a las personas en la tierra. Los seres de luz están llenos de fuerza, todo es posible para ellos porque trabajan con Dios y en su voluntad y porque están constantemente impregnados de su fuerza. Pero el ser de luz también está completamente en la voluntad de Dios, es decir, no puede querer otra cosa que lo que es la propia voluntad de Dios, porque ya ha establecido la unión con Dios y, por tanto, está completamente absorbido en la voluntad de Dios. Pero como está lleno de sabiduría, también reconoce lo inapropiado de muchas peticiones de la gente y, por lo tanto, también tiene que fallar cuando su cumplimiento sería perjudicial para el alma. La ayuda concedida al ser humano produce un estado de felicidad en los seres de luz, por eso también es lícito por parte de Dios que las personas apelen a ellos en busca de ayuda, pero nunca es correcto invocar a determinados santos porque su actividad y su finalidad pueden ser completamente diferentes y las personas, en su ignorancia, también pueden invocar a un ser que está lejos de la perfección, al que ahora se entregan a través de la llamada y entonces pueden ser influenciados por él con poco provecho. Porque los que son llamados aparecen, inmediatamente se acercan con insistencia al llamante y tratan de imponerle sus pensamientos, que no tienen por qué corresponder a la verdad. Además, la canonización desde el punto de vista humano depende en primer lugar de una forma de vida acorde con una comunidad eclesiástica, es decir, se hace de una determinada piedad un requisito previo que nunca es exigido por Dios, sino por esa iglesia, y la canonización tiene lugar de acuerdo con esto, que nunca puede ser la voluntad de Dios. Por consiguiente, no todos los que son canonizados de este modo tienen que ser seres de luz, al igual que hay muchos seres de luz en el reino espiritual cuyo modo de vida correspondía ciertamente a la voluntad de Dios, pero no a las exigencias de una comunidad eclesiástica. Todos estos seres de luz tienen una fuerza inherente de Dios que quieren utilizar, y por lo tanto se les entrega, para su cuidado, a personas cuya perfección deben y también pueden promover si la voluntad humana no se dirige contra ella. Una apelación a los seres nunca quedará sin éxito, mientras que una apelación a ciertos seres puede igualmente ser perjudicial, mientras se espera la ayuda de ellos. Pero la idea de poder obtener la intercesión de esos seres de luz es errónea.... La oración es una apelación a Dios. Y entonces se establece la conexión del ser humano con Él, que Dios mismo requiere, porque la súplica expresa la devoción de la voluntad a Él. Así, según la opinión humana, los seres de luz, que ya están en la más estrecha unión con Él, deberían establecer este vínculo con Dios, pero entonces el ser humano se vería privado del esfuerzo hacia esta conexión que, sin embargo, es el propósito y la meta de su paso por la tierra, porque sólo en la conexión con Dios es posible la afluencia de fuerza sin la cual no puede tener lugar la maduración del alma. Pero la fuerza no puede ser suministrada al ser humano por el ser de luz porque también hay leyes en el reino espiritual a las que sus habitantes se someten sabiendo que fueron dadas por el amor y la sabiduría de Dios. Los seres están siempre dispuestos a ayudar y se ponen bajo la voluntad de Dios, por lo que el ser humano debe inclinarse primero ante la voluntad de Dios para luego ser atendido por Él directamente o también a través de los seres de luz, que realmente no dejan a ningún ser humano sin ayuda si la voluntad de Dios lo aprueba. Y así, la apelación a los seres de luz en busca de ayuda nunca será en vano, pero la apelación a la intercesión es inútil, porque el hijo debe acudir confidencialmente al Padre mismo para que el amor del Padre le sea entregado, y porque esta relación íntima nunca se establecerá si el ser humano cree que también puede alcanzar la meta mediante la intercesión. Dios es un Dios de amor y no quiere que la gente tenga miedo de acudir a Él; quiere ser el Padre de sus hijos pero no un juez y gobernante estricto; a éste se le busca inclinación por medio de la intercesión, pero a Dios se le aborda con confianza, y Dios exige esta confianza a sus creaciones vivas porque las ama infinitamente y también cumplirá todas sus peticiones....

Amén

Traductor
Traducido por: J. Gründinger

OBČESTVO 'SVETNIKOV'... POSREDOVANJE JE NESMISELNO....

Ljudje potrebujete precejšnjo podporo duhovnega sveta, če želite preživeti zadnjo bitko na Zemlji, in ta pomoč vam je v vseh pogledih v celoti na voljo, če zaprosite zanjo. Zato vam je potrebno razložiti, kakšna pomoč vam bo zagotovljena in kako lahko zanjo zaprosite.

Obstaja, kot vi ljudje temu pravite, skupnost svetnikov, ki vam pomagajo; vendar vam je treba razložiti izraz 'svetniki', če hočete biti resnično poučeni in osvobojeni napačnih idej. Svetlobna bitja so najzvestejši vodniki in pomočniki ljudi, ki so vedno pripravljeni, takoj ko jih pokličejo. Toda o njihovi dodelitvi ljudem odloča Bog v svoji modrosti, tako kot On, v skladu z njihovo stopnjo popolnosti, prežema tudi duhovno bitje s svetlobo in močjo. Ljudje niso sposobni oceniti stopnje zrelosti drugega človeka in zato nimajo niti pravice niti možnosti, da bi ga povzdignili v svetnika, saj le Bog pozna kakovost njegove duše v trenutku, ko po osvoboditvi s fizično smrtjo vstopi v duhovno kraljestvo. Samo Bog pozna odnos, ki ga je imel človek do Njega na Zemlji in v kolikšni meri je deloval z ljubeznijo. Dejavnost z ljubeznijo je odločilni dejavnik in bi mu lahko dala svetlobe in moči v izobilju, medtem ko je še na Zemlji, kar bi mu omogočilo, da na Zemlji počne izjemne stvari, če bi tako želel.

Toda v onstranstvu si Bog pridržuje pravico, da vodi zrele duše na področje dejavnosti, ki ustreza njihovi stopnji zrelosti. Določi jim dejavnost v duhovnem kraljestvu, tako kot določa, kakšno pomoč je potrebno dati ljudem na Zemlji. Svetlobna bitja imajo obilo moči, z delom z Bogom in po Njegovi volji lahko dosežejo vse, saj so nenehno prežeta z Njegovo močjo. Toda tudi svetlobno bitje se v celoti giblje znotraj Božje volje, to pomeni, da si ne more želeti ničesar drugega kot Božjo voljo, saj je že vzpostavilo zvezo z Bogom in je torej popolnoma prevzeto od Njegove volje. Ker pa premore veliko modrost, prepoznava tudi nesmiselnost prošenj mnogih ljudi in jih mora zato tudi zavrniti, kadar bi bila izpolnitev za dušo škodljiva. Pomoč ljudem je za svatlobna bitja stanje sreče, zato Bog ljudem dovoli, da jih prosijo za pomoč.

Ni pa prav, da se kličejo določeni svetniki, kajti njihova dejavnost in naloga bi lahko bila povsem drugačna in bi se ljudje v svoji nevednosti lahko obrnili na bitje, ki je še daleč od popolnosti in potem bi zaradi njihovih prošnj postali podvrženi njim in tako padli pod škodljiv vpliv. Ker se bodo klicani pojavili, se takoj poskušajo približati klicatelju in mu poskušajo vsiliti svoje misli, ki morda ne ustrezajo resnici. Poleg tega je kanonizacija, ki jo izvajajo ljudje, odvisna predvsem od načina življenja v skladu s cerkveno skupnostjo, torej kjer je religioznost pogoj, čeprav Bog tega nikoli ni zahteval, pri njej ta cerkev vztraja in v skladu s slednjim poteka kanonizacija, kar nikoli ne more biti Možja volja. Posledično temu ni nujno, da je vsak od kanoniziranih svetlobno bitje, medtem ko je v duhovnem kraljestvu veliko svetlobnih bitij, katerih način življenja dejansko sovpada z Božjo voljo, vendar ni bil v skladu s pravili cerkvene skupnosti.

Vsa bitja luči imajo Božjo moč, ki jo želijo uporabiti, zato so jim bili v oskrbo zaupani ljudje, ki jim morajo in lahko pomagajo doseči popolnost, če temu ne nasprotuje človeška volja. Pošiljanje prošnje svetlobnim bitjem nikoli ne bo zaman, medtem ko je klicanje določenih svetnikov lahko dobro, lahko pa tudi škodljivo, čeprav od njih pričakujemo pomoč. Vendar pa je zamisel o prejemanju priprošnje (pred Bogom) od bitij svetlobe zavajajoča...

Molitev je prošnja Bogu. Z njo se vzpostavlja odnos med človekom in Bogom, ki ga zahteva Bog sam, saj prošnja kaže, da je človekova volja usmerjena k njemu. Tako naj bi po mnenju ljudi ta odnos z Bogom vzpostavljala svetlobna bitja, ki so z Njim že v najtesnejši povezanosti. S tem bi osebo razbremenili, da sam vzpostavi ta odnos, ki pa je namen in cilj njegovega zemeljskega življenja, saj le stik z Bogom zagotavlja dotok moči, brez katere duša ne more popolnoma dozoreti. Toda svetlobna bitja ne morejo (od Boga) prenesti moči osebi, saj tudi v duhovnem kraljestvu veljajo zakoni, ki jih morajo njegovi prebivalci spoštovati z zavedanjem, da sta jih dali Božja ljubezen in modrost. Bitja so pripravljena pomagati vedno in v skladu z Božjo voljo, posledično morajo ljudje najprej ugoditi Božji volji, da bi jih lahko (Bog) upošteval neposredno ali preko svetlobnih bitij, ki resnično nikogar ne pustijo brez pomoči, če to odobri Božja volja. Zato prošnja za pomoč bitjem svetlobe ne bo nikoli zaman, prošnja za posredovanje pa je neuporabna. Otrok bi se namreč moral sam z zaupanjem približati Očetu, da bi se mu Očetova ljubezen lahko podarila, in ta intimni odnos se ne bo nikoli vzpostavil, če bo človek verjel, da lahko doseže cilj tudi s posredovanjem. Bog je Bog ljubezni.

Ne želi, da bi ljudje prestrašeno prihajali k njemu, želi biti Oče svojih otrok in ne strog sodnik in vladar. Slednjemu (strogemu sodniku in vladarju) skušajo ljudje ustreči s priprošnjo, prvemu (Očetu) pa se približujejo z zaupanjem in Bog to zaupanje zahteva od svojih živih stvaritev, saj jim pripada njegova neskončna ljubezen in bo tudi uresničil vsako njihovo molitev.

Amen

Traductor
Traducido por: Janko Žagar