Sin principio y sin fin, eternidad en eternidad, dios el Señor permite que las personas sientan Su amor.... Todas las cosas respiran el amor de Dios, y la pasión y la mansedumbre del Señor las deja existir. Y cuando el Señor obra tan obviamente para traer luz a sus hijos en la tierra, esto también es una evidencia de Su gran amor por los seres humanos que ha puesto en el universo para hacerles accesibles todas las glorias algún día. Tal amor paternal tampoco permite que los seres, grandes o pequeños, estén indefensos a merced del poder maligno. La voluntad y el poder de Dios siempre pone un límite a este poder, de modo que no domine demasiado al alma descarriada.
La energía del pueblo ya es un obstáculo donde el enemigo se siente paralizado. La energía se le ha dado al hombre y puede usarla a su propia discreción, ya que al mismo tiempo se le dio el libre albedrío para la carrera terrenal. Quien ahora usa esta energía muy poco, se entrega a sí mismo en manos del enemigo, y entonces jamás se debe culpar a la Deidad eterna, que lo colocó en el universo. Porque cada hombre es considerado del Padre de tal manera que tiene a su disposición una cierta medida de fuerza de voluntad.
Pero a menudo se opone a esto con su propia indolencia, por lo que la fuerza de voluntad se debilitará extraordinariamente. Este es un peligro de mayor importancia.... Porque esta indolencia se extiende tanto a la vida terrenal como a la espiritual. La persona que está siempre activa en el sentido mundano, incluso en el caso de reconocimiento de comenzar a trabajar activamente en su alma al mismo tiempo.... tendrá el mismo esfuerzo para continuar el trabajo por el alma como lo hace con la actividad terrenal. Por lo tanto, existe el mayor peligro para una persona estar inactiva en la tierra, porque entonces su alma también está en la misma miseria, y el tiempo en la tierra para inutilizado para la eternidad.
El amor del Padre celestial actúa sobre el hombre al mismo tiempo y le da todos los estímulos para despertarlo de tal debilidad de voluntad, inactividad y letargo, y si la voluntad del hombre es buena para servir a Dios el Señor, estos estímulos aumentarán las ganas de trabajar....
Pero si el hombre se resiste, entonces el alma busca una salida en su miseria cubriendo el cuerpo con todo tipo de plagas con la cooperación de los buenos seres espirituales, cono dolencias corporales, depresiones o inconsistencias que le dificultan la vida o la hacen desagradable. Y entonces el hombre mismo se busca una salida y comienza a eliminar todas estas resistencias, fortalecer la voluntad, que luego también tiene un efecto favorable sobre la creatividad física....
Amén
TraductorBrez začetka in brez konca, iz večnosti v večnost Bog, Gospodar dopušča (dovoljuje), da človek (ob)čuti Njegovo Ljubezen.... Vse stvari vdihujejo Božjo Ljubezen, Gospodarjeva potrpežljivost in blagost pa jim omogočata obstoj (življenje). In če Gospodar na tako očiten način deluje, da bi Svojim otrokom na Zemlji prinesel svetlobo, tako je On tudi v vesolje postavil dokaz Svoje ogromne Ljubezni do ljudi, da bi jim omogočil, da bodo vse njegove lepote dostopne za njih. Neka takšna Očetovska Ljubezen nikoli ne dovoli, da bi bila bitja, velika in majhna brez izhoda izročena zli moči. Tej moči bo preko Božje milosti in moči vedno postavljena meja, da ona ne bi povsem prevzela (zasužnjila) izgubljeno (grešno) dušo.
Moč človekovega delovanja pa že predstavlja oviro za sovražnika tam, kjer se sovražnik počuti oslabljen. Človeku je dana moč delovanja in on jo lahko izkorišča glede na svoj lastni svobodni preudarek, ker mu je obenem tudi dana svobodna volja v času zemeljskega življenja. Tisti, ki sedaj slabo uporablja to moč delovanja, sam sebe predaja sovražniku v roke, zaradi česar tudi ne sme nikoli zvaliti krivde na Večno Božanstvo, Ki ga je postavilo v vesolje. Namreč vsak človek je od Očeta tako obskrbljen, da ima na razpolago neko določeno mero moči volje.
On pa se le tej pogosto zoperstavlja z lastno lenostjo, zaradi katere bo moč volje izjemno oslabela. To pa pomeni največjo nevarnost.... ker se le ta tako kot v zemeljskem smislu razteže tudi na duhovno življenje. Človek, ki je ves čas dejaven v svetovnem smislu, bo v primeru, da je prejel spoznanje, ravno tako vneto opravljal delo na svoji duši.... on si bo na enak način, kot izpolnjuje zemeljske dejavnosti, ravno tako prizadeval nadaljevati začeto delo, ki se tiče duše. Tako je največja nevarnost za človeka ta, da je na Zemlji nedejaven, ker potem tudi duša na enak način trpi v pomanjkanju, čas na Zemlji pa mineva neizkoriščen za vekomaj.
Ljubezen nebeškega Očeta enako vpliva na človeka in dopušča, da ga doleti vsa spodbuda, da bi ga prebudila iz takšne slabosti volje, nedejavnosti in otopelosti (letargije); če pa je človekova volja, da služi Bogu dobra, bodo te spodbude povečale njegovo težnjo k dejavnosti.... Toda če se človek upira, potem duša s sodelovanjem dobrih duhovnih bitij išče izhod iz svoje težave, ko obremenjuje svoje telo z raznoraznimi vrstami trpljenja, depresijami ali težavami, ki mu otežujejo življenje ali povzročijo, da je le to neugodno (neprijetno). Potem pa človek sam išče izhod in začenja odstranjevati ves ta odpor, krepi voljo, kar pa potem blagodejno deluje tudi na telesno ustvarjalno moč....
AMEN
Traductor