Izvor: https://www.bertha-dudde.org/sl/proclamation/7422

7422 PRAVIČNA KAZEN V ONSTRANSTVU....

4 oktober 1959: Knjiga 78

Imate določeno mero svobode, lahko mislite, delujete in govorite po svoji volji, lahko živite svoje zemeljsko življenje, kakor vam je všeč.... tudi če je vaša dejavnost občasno ovirana, če je uresničevanje vaše volje omejeno z Mojo voljo. Vendar pa ste kljub temu svobodna bitja, ki lahko oblikujete svoje življenje, kakor želite.... v nasprotju z bitji, ki so še vedno vezana na stvarstvo in morajo živeti v skladu z Mojim zakonom večnosti, v skladu z Mojo voljo.... In prav ta svoboda volje vas v zemeljskem življenju dela odgovorne, saj se lahko nagiba k Moji volji, lahko pa se ji tudi upirate, vaša volja lahko stremi k nečemu, kar je v popolnem nasprotju z Mojim večnim redom, zato ste Mi odgovorni za svojo voljo ali dejanja. Kajti to kratko življenje na zemlji je dar milosti za vas, ljudi....

Nekoč ste izrazili svojo, Meni nasprotno voljo, in s tem svojo odpadništvo od Mene, zdaj pa vam je ponovno dana priložnost, da mi dokažete, da je vaša volja usmerjena k Meni. Zaradi svojega odpadništva od Meni niste bili dokončno obsojeni, ampak vam je bila dana priložnost, da se vrnete k Meni in poiščete združitev z Menoj. In za to vam je bilo dano zemeljsko življenje, ki ga morate izkoristiti po svojih močeh prav za namen, da se končno vrnete k Meni. Zemeljsko življenje je torej neizmerno dragocen dar milosti, ki ga ne smete lahkomiselno zapraviti, ne da bi pomislili na njegov pravi namen. Kajti nekega dne boste morali za svoje ravnanje odgovarjati in vaša usoda v večnosti bo odvisna od vašega ravnanja v zemeljskem življenju. Nekega dne boste grenko obžalovali neizkoriščeno zemeljsko življenje, saj bo takrat prišla ura, ko boste spoznali pomen zemeljskega življenja in kako ste ga izkoristili, in ta ura vam lahko prinese najgrenkejše obžalovanje.

Toda smrt ne konča življenja duše, le da duša pogosto ne more govoriti o stanju »življenja«; namesto tega se znajde v stanju nemoči in teme, ne da bi izgubila zavest o svojem obstoju. In takrat bo grenko občutila svojo nemoč in stanje brez svetlobe, pogosto bo na robu obupa, a nikoli več ne bo umrla, tako da bo prej ali slej morala razmisliti o spremembi svojega stanja in prisluhniti bitjem, ki ji pri tem želijo pomagati. Kljub temu je v onostranstvu izredno težko doseči tisto, kar bi lahko zlahka dosegla v zemeljskem življenju.... Tako kot na Zemlji mora (tudi onstranstvu) izpolnjevati zapovedi ljubezni.... In za to bo tudi imela priložnost, ker je v duhovnem kraljestvu veliko stiske; srečala bo duše, ki so enake kot ona sama, in potem se bo v njej morala vzbuditi ljubezen do teh nesrečnih bitij, če želi sama v svojem stanju pričakovati majhno izboljšanje.... A prav takšne duše mislijo vedno samo nase, zato je njihov vzpon v onostranstvu izredno težak in vprašljiv, kajti brez ljubezni ni vzpona, ni izboljšanja in ni duhovnega napredka.... Vendar pa je mogoče vsako posamezno dušo obravnavati le v okviru pravičnosti; morala bo prehoditi isto pot, ki bi jo morala prehoditi na Zemlji.... pot ljubezni in trpljenja.... dokler ne bo dovolj očiščena, da bo lahko sprejela žarke svetlobe in da bo nanjo vplivala njihova moč.

Tudi v onostranstvu je ni mogoče prisiliti na pravo pot, vendar bo vedno imela dovolj priložnosti, da dokaže svojo voljo, in bo spet morala.... tako kot na Zemlji.... svojo voljo usmeriti v pravo smer. Takrat bo dozorela in dosegla stopnjo svetlobe, ki bo končala njeno nesrečno stanje in ji nato pomagala, da se bo vedno bolj vzpenjala.... da bo prejela več svetlobe in doživela večjo blaženost. Duša se lahkov onostranstvu tudi vzpenja, vendar si mora za to vedno prizadevati iz lastne svobodne volje.... Vedno mora, tako kot na Zemlji, izkazovati ljubezen in skozi ljubezen končno najti Jezusa Kristusa, ki je prvi in zadnji cilj tudi v onostranstvu, kajti brez Jezusa Kristusa in njegovega odrešenja nihče ne more postati blažen....

Amen

Prevod Janko Žagar