Izvor: https://www.bertha-dudde.org/sl/proclamation/6749

6749 SAMOLJUBJE – LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA....

28 januar 1957: Knjiga 72

Dovoljena vam je neka majhna mera samoljubja, ker je potrebna za vdrževanje samega sebe in ker vi ljudje brez te mere ne bi delali sami na sebi, temveč bi bili povsem ravnodušni glede vaše duhovne usode. Čeprav pa mora biti mera samoljubja samo majhna, ker se lahko edino tedaj razplamti Ljubezen do Mene in do bližnjega oz. pravilna Ljubezen do bližnjega in s tem do Mene bo samoljubje nenehno potiskala stran do najmanjše mere.

Bitje, ki se je popolnoma spremenilo v Ljubezen, je povsem okupirano s skrbjo za bitja, ki so še nesrečna; vedno bo želelo edinole pomagati ter osrečiti in ne bo več mislilo na lastno srečo, čeprav pa bo nepopisno srečno, ker je postalo Ljubezen. Vendar pa vse dokler človek živi na Zemlji, se mora ravno tako boriti s samoljubjem, čeprav pa ga ima lahko le v neki majhni meri, ker drugače ne bi izgovoril besed: »Moraš ljubiti svojega bližnjega kot samega sebe....«(Matej 22:39; Marko 12:31).

Človek ima pravico, da skrbi za samega sebe, vendar pa pri tem ne sme pozabiti na svojega bližnjega.... če je mera samoljubja pri tem še vedno velika, mora tudi bližnjemu dati enako mero, torej mora storiti še veliko del Ljubezni do bližnjega in njegova duša bo tako prišla do zrelosti.... Tako se torej lahko zahteva več od življenja, če se pri tem ne pozabi na bližnje, ki trpijo; dobro ter razkošno življenje človeka obenem tudi obvezuje na povečano Ljubezen-sko dejavnost, če on želi izpolniti Mojo zapoved.... če on poleg telesnega blagostanja želi tudi duševno dozoreti.

Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe.... Jaz Sam vam s tem nikakor nisem odvzel radosti zemeljskega življenja, ker vse dokler vašemu bližnjemu dajete to isto, kar si vi želite, ste pred Menoj opravičeni. Vendar pa bodo z vse večjo zrelostjo duše ta hrepenenja v vas postajala vse manjša, Ljubezen do bližnjega pa vse večja. Posledica pravilne Ljubezni do bližnjega je namreč ta, da Ona tedaj izpolnjuje vaše celo srce in vse manj hrepeni (želi) zase....

Torej tako Sem Jaz lahko postavil merilo, ko Sem vam dal to zapoved Ljubezni do bližnjega, ker Ljubezen tedaj

sama najde pravilno mero. Vendar pa je najprej morala biti dana spodbuda, katera tudi samemu človeku dovoljuje to, kar je dolžan njegovemu bližnjemu. Tisti, ki je v sebi že prižgal Ljubezen-sko iskro, te spodbude ne potrebuje več, ker ima tedaj drugo vrsto spodbude.... Tedaj ga lahko Jaz Sam usmerjam na dela Ljubezni do bližnjega, ker Sem Jaz, kot večna Ljubezen, v vsakem človeku, ki je v sebi razplamtel (razvnel) Ljubezen....

Torej gre se vedno za to, da se človek odloča za Ljubezen-sko delovanje, da za začetek bližnjemu daje enako mero, katero on želi za samega sebe, ker je na začetku utelešenja ravno samoljubje tisto, ki je še močno; in tedaj je preko Moje zapovedi Ljubezni postavljena meja, katero pa torej lahko določi vsak človek.... Zato imate vi vso pravico, da življenju postavljate zahteve, če le spoštujete Mojo zapoved, katera vam kot prioriteto v srce vstavlja Ljubezen do bližnjega. Vendar pa ljudje po navadi padajo zaradi tega, ker se ne držijo te mere; njihovo samoljubje je precej večje od Ljubezni do bližnjega, tako da oni ne čutijo Ljubezni do Mene, ker Moj nasprotnik (Satan) vlada nad njimi, vse dokler jih Moja zapoved ne zanima....

AMEN

Prevod Lorens Novosel