Izvor: https://www.bertha-dudde.org/sl/proclamation/5549

5549 PREZIRANJE BOŽJE MOČI.... (NJEGOVE BESEDE)....

6 december 1952: Knjiga 61

Božje moči se ne sme prezirati, če človek želi doseči svoj cilj na Zemlji: dozorevanje njegove duše, kar pa je obenem tudi namen utelešenja. Ukvarjati se s tem je še kako odvisno od svobodne odločitve volje; sam človek mora težiti k temu, da pride do popolnosti, čeprav pa je tisto najpomembnejše dostava moči iz Boga, da bi volja lahko postala delo. Ker celo najbolj trdna volja ne more ničesar storiti sama od sebe, ker je stvaritev še nepopolna, torej je nebogljena (nemočna), medtem ko v stanju popolnosti že volja zadostuje za ustvarjalno dejavnost. Vendar pa je moč pri/v Bogu.... Stanje nepopolnosti pomeni oddaljenost od Boga, torej pomanjkanje moči....

Toda Bog za Svojo moč ne prikrajša nobenega bitja, ki hrepeni po njej, ker je z iskanjem že izražena volja za približevanje k Bogu.... vendar pa je človek brez oskrbe z močjo povsem nesposoben narediti korak naprej; in tedaj tudi njegova volja ni prisotna, da bi se pribižal Bogu. Zato je preziranje moči iz Boga ravno tako znak odpora, od katerega človek še ni odnehal, zradi česar človek, ki zavrača Božjo Besedo, neposredno dostavo Božje moči, tako prizna, da je še vedno v odporu do Boga in ne želi prejeti moči od Njega. In takšen človek ne more napredovati v svojem razvoju; njegova duša ne more dozorevati, ona ostaja na začetni stopnji njegovega utelešenja....

Bog Sam prihaja k ljudem v Svoji Besedi in jim prinaša Svojo moč. In tedaj je razdalja premagana (ukinjena) preko Božje Ljubezni in tok moči vpliva v človekovo srce, ki vase (s)prejema Njegovo Besedo in živi v skladu(z Besedo), ki torej tedaj svojo voljo spreminja v delo s pomočjo moči iz Boga, ki omogoča, da se šele tedaj uresničuje njegova težnja. Toda zavračati moč od Boga pomeni ponovno grešiti zoper Božje Ljubezni, zavračati dar milosti, za katerega človeku ni potrebno prositi, temveč mu je le ta nezasluženo ponujen preko ogromne Božje Ljubezni, ki pa njegovo bedno stanje lahko v kratkem času preobrazi v blaženo-srečno stanje, ki ga lahko dvigne iz nižine (brezna, nesrečnega stanja)....

In razumljivo je, da bo neko takšno zavračanje daru milosti imelo za posledico to, da bo človeku za dolgo časa odvzeta milost, da se bo vse bolj oddaljil od Boga, da bo njegova nemoč (nebogljenost) vse bolj opazna in da bo brez odpora padel Božjemu nasprotniku (Satanu), iz čigar oblasti ga lahko osvobodi edino Božja moč.... Bog želi, da se Ga (po)kliče za moč, za pomoč.... čeprav pa On prihaja tudi k tistim, ki Ga ne (po)kličejo, toda ne vsiljuje se tistim, ki Ga zavračajo. Vendar pa je stanje le teh brezupno, ker ni človeka, ki bi se lahko s svojo močjo osvobodil od Satanove oblasti; nobeden človek ne bo nikoli posedoval moči, če je ne (s)prejme od Boga Samega, večnega Pra-izvora moči....

AMEN

Prevod Lorens Novosel