Izvor: https://www.bertha-dudde.org/sl/proclamation/0974a

0974a NESMRTNOST.... VEČNOST.... SAMOMOR....

21 junij 1939: Knjiga 18

Vprašanje nesmrtnosti.... pojma večnosti.... človek ne more rešiti, ker na eni strani ne more razumeti nekaj, kar presega zemeljske pojme, na drugi strani pa mu ni mogoče dati duhovne razlage, ki bi jo lahko ustrezno razumel. Šele ob vstopu v območja svetlobe lahko bitje dobi delno razlago, vendar tudi takrat ostaja problem, ki ga podobno kot pojem večno Božanstvo, ni mogoče popolnoma rešiti in razumeti.

To je treba najprej povedati, da bi pojasnili naslednje: V časih velike duhovne stiske so ljudje nagnjeni k prepričanju, da lahko po lastni volji končajo svoje življenje in s tem tudi svoj obstoj, ker verjamejo, da obstajajo le za omejen čas in se zato počutijo upravičeni in usposobljeni, da ga skrajšajo. Preprosto jim manjka razumevanje za nesmrtnost, za neskončnost časa, za večnost.... ni jim mogoče dokazati, da ne bodo nikoli prenehali obstajati, vendar jim je misel, da se bo življenje nekega dne končalo, veliko bolj v tolažbo....

In čeprav se človek od časa do časa zaradi časovnega konca počuti nelagodno, raje sprejme to misel kot misel o nadaljevanju življenja po smrti, ker ve, da je vse na Zemlji začasno in zato ne more in ne bo verjel v nesmrtnost svojega Jaza. Takšni osebi bi bilo preprosto nemogoče razložiti pojem »večnosti«.... Misel, da nekaj, kar je tako tesno povezano z njim, ne bo nikoli prenehalo obstajati, ga skrbi in prebuja njegov občutek odgovornosti, ker je razumljivo, da je takoj, ko je potrebno upoštevati večni obstoj, na življenje treba gledati povsem drugače,. (Premor)

Prevod Janko Žagar